Na, zdaj mi je pa žal, da sem izpustil sobotni džir. Če bi šel, bi me zvilo, pa bi se hitro pozdravil. Zdaj sem pa ves čas nekje vmes; brezvezna, bleda sivina, ki se vleče in cedi. Se nisem pocajtal do danes in sem preklical še Pokljuko ta teden. Brez veze. Recimo, da si bom vsaj odpočil do drugega tedna in če je tako, hja, proti temu pa res nič nimam.

Jaz o volku... sem se odločil, da bom zaj. JayZja; sem sesut. Konec koncev je tole le moj lahek teden in se moram pozdraviti do ponedeljka.
Ta teden drugače sploh še nisem lavfal! Enkrat sem sicer že štartal, pa sem se po 2' obrnil.

Shit. Do jeseni si moram kupiti nov računalnik.

V duhu prilagajanja na Pokljuko sem si skrajšal periodo na dva tedna, pa še sem se rahlo nazaj držal. Kljub temu sem s celonočnim trekingom tale vikend vse skupaj zaokrožil v lepo celoto, tako da se niti ne počutim slabo, ko ta teden delam malo manj.
Brzkoshiba me je usmeril na tale članek. Me prav zanima, če bom tudi letos deležen kakšnega podobnega razsvetljenja kot lani pozimi.

R. Dawkins je en vrhunsko napisan odstavek zaključil naravnost genialno: "Panteizem je ateizem z več sex appeala. Deizem je razvodenel teizem."
Rekel bi, da fant ne priznava skrajnosti (nič roza-pikčastosti oz. lila-univerzal-a)

Nimam kaj za povedati.
Toliko da veste.

Danes skok na greben. V ponedeljek sem gazil še zamete goretexu (visoki skiping), danes sem pa delal intervale v šprintericah. Lepo je bilo iz pomladi gledati belo dolino. Hecno to vreme.
V enem filmu mi je v oko padlo tole: "it's easyer to beg forgivnes then to ask permission". Kje že... aha, Star Trek, 7 del, se mi zdi. Ej, tale Kirk je še hujši kot Roger Moore v vlogi Bonda! Kako grozno je gledat superheroja z vampom... Saj veste, kako mora izgledati pravi junak ne? Če ne veste, pojdite na schnelkurz k DC comics (vigilantke v tangicah rulajo)

Generalka za Pokljuko. Pohorje je zakon.
Fajn je to smučkanje; lahko se dosti bolj zgonim, kot s tekom, brez strahu pred posledicami.

Čao november. Še 8 takšnih mesecev, pa bom zmagal... pardon, še 8 takšnih mesecev, pa bom mrtev - kot je lepo napisal Malik: ne znam se kontrolirati, sem pa modrejši.
Sneg je super, ker tako pravi Jörgen Mårtensson. Saj ne, tudi drugače je. Ampak ker tetiv nimam takšnih, da bi zdržale ves bes mojih meč, sem se rahlo nagnil pod streho. Tako da spet kurim filme na biciklu.

PokljukaaAAa komaj čakam.

Žene su kao vino - što su starije sve više liče na bačvu.

Naj gredo v rit srednješolci, ki nimajo telovadnice in ki ti zasedejo fitnes.
Redkokdaj rečem, da je kdo na boljšem ali na lepšem; ker ne verjamem v takšne trditve. Ampak ko sem zadnjič na poti iz Bleda skoraj zaletel s ceste, sem si pa rekel, da moram postati gorenjec. 
Zdaj je pa itak povsod belo in je vseeno.

"V svojem trpljenju smo odkrili vrata dojemanja, utrujen razum je bil brez moči, da bi se lahko uprl čisti človeški izkušnji." (pozabil sem kdo)

Ljudje se dostikrat pritožujejo, kako v Velikem mestu smrdi; izpuhi, kakšne smeti, poscani vogali in podobno. Kebab in druge džinice pa nihče ne omenja! Kaj se mi je obrnilo, ko sem zadnjič stopil iz vlaka. Začne se s tir barom in se vleče vse mimo mcdonaldsa, konkurence in doli po Miklošičevi do sodišča! Dobrodošlica da se ti obrne. Se pozna, da že dolgo nisem pojedel nobenega kebaba - ga bo treba, da se aklimatiziram.
Včeraj zagovor pred dvema profesorjema, ki ju na faksu najbolj spoštujem. Nato eno nostalgično pivo v KMŠ-ju. Sami vredni spomini. Zatem pa ogled tekme Union-Efes z dvema košarkaškima navdušencema. Neprecenljivo.
Danes bo treba pa tudi kaj lavfat!

Andraž Hribar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.

Pod nujno si oglejte Terry Pratchet's Hogfather; Majhen jaz v vas vam bo hvaležen. Kajti ko vidiš smrt filozofirati, ja potem lahko pa tudi umreš.
"Did you know that in the universe so full of wonders they have managed to invent boredom?? Quite astonishing." (Smrt)
Pa sem ga dočakal (in do-živel): ta lahek teden. Voda me ne mara preveč - se bo treba poškodovati, da bom spet postal ploven.

Zadnji dan; pa nisem sposoben ničesar več. Ne potrebujem rezervnih delov, ker jih sploh ne bi imel kam prišvasat.
A je kdo čekiral Prepisane? Ker da si upajo tako zaključiti serijo je pa sramota. Niti Jonas si kaj takega ne bi smel privoščiti.

"In most cases, what we really mean when we label a certain nutrient bad is that we tend to consume it in excess." (Matt Fitzgerald)
Danes so me vrgli iz fitnesa že med ogrevanjem. Grem zdaj poskusiti še enkrat brez ogrevanja.
Včeraj sem imel tisti hm v glavi še prve minute treninga. Šele ko 15' nisem dvignil utripa nad 150 sem si rekel, da bo tole očitno dolg tek. In je bil.
Check this out. Najhitrejši štajerc mi je podaril to stran. Jaz sem pa vzel, ko imam tako preveč časa...

"Men and women who take up endurance activities primarily to lose weight seldom stick with them." (Matt Fitzgerald)

Zadnjič mi je bilo med enim džirom po Rožniku malo neprijetno; ustrašil sem se zverine, ko je zarjovela tam v tisti luknji od kletke. Saj ji ne zamerim, samo delati mora. Kaj dobi pa v zameno? Nič špeha, same kosti. In zadnje čase sem jo še sredi noči začel zbujati. In živeti mora v res mizernih pogojih; ampak kaj naj, moj prsni koš je pač majhen! Pritožuje se pa vse od nabiranja oliv prejšnjo soboto, ko me je prvič stisnila za vrat in me stresla; jaz pa ne vem: je to dobro? Olive blagodejno vplivajo na srce že pri nabiranju? (saj veste, tudi pokanje kosti med spremembo v volkodlaka boli, ampak je pozitivno, tu ni dileme) Ker če ni dobro, bom moral pa nekje ubosti enega tolstega odojka, da potešim to moje srčece.

Saj se tudi kaj naučim iz izkušenj! To, da mi pride šele dva dni po akciji (utrujenost namreč), zadnje čase obračan sebi v prid in v tistem vmesnem dnevu telo tako spretno šokiram, da čisto pozabi, da bi ga moralo naslednji dan vse boleti. V nedeljo dolg tek, včeraj kolo in fitnes, danes pa... hm.

dajte mi na progo špalir deklet, pa zmagam svetovno prvenstvo. Danes intervali kot prejšnji teden; Brzi, saj seksi si,  ampak ti nekaj manjka.
Originalna Lipica.  Komaj čakam. Če bo le telešček zdržal; čas je, da neham ignorirati to, kar mi kriči.
Ko malo gledam svoj blog vidim predvsem eno: kako grozno nepregledno je. Res bi bil čas, da vnolčim tisto nagrado za zmago na zimski ligi predlani, a ne Bubi!

Sranje. Konec meseca imam klubski zbor na Finskem. Bo treba it, ni druge; diploma lahko počaka.
Danes je prišla utrujenost po vikendu, tako da sem takoj zjutraj naredil en enourni džir. Ne vem, je listje gorelo zaradi silne vneme, ali je bila to le igra sončnih žarkov na rdeče-rjavi barvi, so pa bukve izgledale čudovito! Kot angeli na grmadi.

Zdaleka se ljepo njuši, tu kobasu nek popuši!
Dobil sem martinov koledar za celo leto. Izgleda tako, kot koledar, ki se ga pošilja okrog novega leta - enostransko, le da tokrat ne bomo cele dneve kidali, ampak jebali (nisem vedel, da pijanost in fuk hodita z roko v roki). Vsekakor si bom zapomnil horoskop (del koledarja): Kako volite flert i mijenjanje partnera, češće obiđite ginekologa, jer ste i inače skloni spolnim boleštinanama, što je karakteristično za vage.
V soboto sem za trening obiral oljke. Je bilo težko, ma sem bil na pršutu in je letelo!
V nedeljo 5,5 h lavfanja... pa pustmo zdaj to.
Danes pa vaje za moč; so vertikalne črte zunaj izgledale tako lepo in šumele tako prijetno, da jih nisem hotel pokvariti - saj veste, ko jaz tečem se tkanina prostora-časa ukrivi. In kje ste že videli, da dež pada v hiperboli?? Ne gre to tako, žal.

Včeraj zvečer sem vedel, da se moram razgibati, drugače bo hudič. In zdaj je hudič. Drugi trening danes bo naporen.
Adaptacija alpinistične misli (Twight) na orientacijo:
Spoznal sem, da je uspešnost odvisna tako od posameznikove zavesti, kot od zahtevnosti proge. Orientacist se mora prilagoditi notranjim in zunanjim pogojem.
Iz misli izhaja naslednja ideja: "Če nismo pozorni in prisebni, nevarnost sodimo na osnovi nepopolnih podatkov. Če menimo, da lahko tveganje obvladamo, pristanemo nanj. Ali so bile odločitve posledica utvar ali realne presoje, se pokaže na koncu."

Ni pametno lavfat 2 uri s poškodovanim gležnjem. Sploh pa ne brez opornice. In še posebej ne po koreninah. ccc...
Folk mi citira Lakanena, Nordberga in Hubmana, Tierija imajo nekateri kar za preroka, jaz pa pravim: To je heroj! Ko iz vsakega odgovora veje intelekt. Smisel! Lastno prepričanje jebemti.
Ko bom velik, bom Novotny. Hua.

Prestavitev ure me je čisto usula. Iz postelje sem se spravil šele ob 15:00. Nato lov na teniske, trening pa ob včeraj še svetli 18-i uri. Okoli Rožnika, po cestah; gleženj se upira, ampak mi paše - z bolečino najlažje pozabiš bolečino.
Po 35' sem pa za Tivolijem še hokejistom pokazal, kaj je to šola teka. To rabim, moj tek je skoraj tako nesimetričen kot moj nos. 

Očitno je Star Track srenja doživela prehud šok in posledice so se morale čutiti v gospodarstvu, kulturi in zabijanju časa, kajti CEL 3. DEL je posvečen oživljanju Spocka!
Tudi jaz sem začel spet živeti.

"Svojo moč sem utrdil tako, da je nisem delil z drugimi. Vem, da sem egoistična rit, toda ko je človek obseden, se tega ne da deliti z drugimi, niti tega nihče ne ceni." (Mark Twight)

A vi veste, da v filmu Star track II Spock umre? You bastards! Kako morejo.
Fitnes in bicikl. Se vidi, da se bliža zima.

Včeraj kar zajeban dan; potoval sem 19 ur. Še dobro, da imam Boba, drugače bi se diploma pomaknila še za en teden v že tako neznano bodočnost. Slovenija ne zgleda nič drugače, niti volitve je niso kaj prida spremenile. Pisana pa je bolj. Pa verjetno tudi hladna, ampak meni se zdi super.
Gleženj je kar švoht, teči bom poskusil čez vikend prvič, do takrat pa iščem kakšno fletno punco, ki ima bazen in fitnes. Tako da ne vem, kdaj bom lahko ponovil tisti zadnji trening v Sromljah, ko sem se počutil ko v igrci; čisto zares! še ikonice game options, save in load so mi začele utripati nad glavo! Čisto obseden sem letal od gobe do gobe. Edina veza z realnostjo je bilo vedenje, da moja bisaga ima dno.

Nič ne povem o treningih! Vaje za moč in aerobni prag, temu se v glavnem posvečam. To pomeni igračkanje z utripom in sobne vaje vsake toliko. Seveda pa nikoli ne rečem ne avanturi, a ne: včeraj tek v bazenu - natakneš si šlavf in brcaš vodo. Zvečer sem v dnevnik zapisal, da upam, da ne bom poškodovan in da mi tega ne bo treba delati pogosto. Vraževerni boste rekli, da nisem potrkal po lesu (res nisem). Škrtanje v gležnju me je spomnilo na kosila pri starem fotru, kjer točno tako zvenijo perutničke pod mojimi rokami. Njami.
Zabavno je tudi razmišljati o prvih 4'' la incident du passé; čutenja ne potujejo enako hitro. Najprej pride zvok, zaradi katerega otrpneš, občutek v stopalu, ki ti pravi, da ni v pravem položaju, pa potrdi sum. V trenutku ko sprocesiraš vse skupaj in ko te zalije zavedanje vseh posledic in pokvarjenega koledarja, šusne tudi adrenalin, hkrati se pa še živci spomnijo, da bi lahko prenesli tisto bolečino. In nato se vse to skupaj zlije v en 3,5'' dolg plaz rjovenja. Zakon.
Brzi, greš na pivo?

Treniram, drvarim in savnam. Ne nujno v tem vrsten redu, a nujno večkrat na dan. Trening je čmokajoč kot starodobna trgatev, drvarjenje je visokotehnološko, savnanje pa kot obleka iz brus papirja - pokaže tvojo pravo barvo. Tuš za seanso je kot da bi oblekel švic majico, ki podpre mišice. Na koncu dneva ne vem, ali se počutim napihnjeno zaradi zateklosti od treninga, nabito od drvarjenja ali oprijeto/utesnjeno od savnanja. Itak so važni samo rezultati in če je ratalo Rockyju v Sibiriji nabiti Lundgrena, ga bo tudi meni, kajti idoli so za to, da se jih preseže.

Zadnjič nisem razložil, kaj je pomenil tisti najlepši trenutek dneva. In tudi zdaj ne bom, ker ne morem. No comment. Skoraj tako lepa kot Norveška je tale Finska. Skoraj.
Danes pa nočna tekma po snežnem zametu. ... ... ja ne ... Takole bom rekel: s tako dobro lučjo, se lahko pa tudi jaz navadim na zmagovanje - v ženski kategoriji. Po eni strani je lažje kot po dnevi! Nič ne vidiš in vse kar ti preostane je, da greš po kompasu - tega s karto načeloma vidiš. In gre! Ko se zaletiš v kakšen objekt, se ga okleneš z vsemi štirimi, ker je spet edino, kar vidiš! Podnevi jih je nekako več in se kar ne moreš odločiti, katerega bi se prijel. Se ti zdi, da je "un naslednji" boljši. Bolj varen in očiten in odletiš. Dejansko so te ugotovitve točno takšne, kot tiste po prvih izkušnjah iz Trondheima - hosta gosta, nič nisem videl in sem pač lavfal. Ali ugotovitve po treningu na Vilenici po snegu - nič nisem videl, kaj je spodaj in sem pač lavfal. Zanimivo ne?! Samo gledati moram nehati. Ali če smo bolj natančni, misliti moram nehati. Ja ja, ego je pravi zlodejček mali.
Z mislimi sem pa itak pri njemu; zadnjič sem listal po eni knjigi in sem naletel na to fotko. Umiram od poželenja (vzdih).

Ko mi je ob 1 zjutraj vrglo ven iz on-line pisanja in sem izgubil slabo uro dela, sem potreboval noč, da se pomirim. Tako da sem delo ponovil in zaključil danes, zaradi česar sem na trening šel par uric kasneje, kot sem planiral, zaradi česar sem zadel najlepši trenutek dneva. Pa naj še kdo reče, da se pisanje bloga ne splača!

Nov princip, sveže navdušenje; včeraj tehnika teka.
Danes je pa še mlad.

Ne boste verjeli: Metallico sem začel poslušat. Svašta. Ko mi je kdo to rekel pred 8 leti, sem ga na gobec (morda bi moral pa zdaj sebe). "Lilije, ki smrde, smrde huje, kot vsak plevel." (Shakespeare)
Čisto sem naspidiran. Počutim se ... kot da ta reklama zame ne velja. "Trud, da bi našli sebe, odtujenost krepi." (Boštjan M. Zupančič)
Drugače pa še vedno gruntam, kaj bi (še) počel v življenju. Zadnji navdih sem dobil tule. Belgrade, here I come!

"Resnica je velika in bo prevladala." (Thomas Jefferson) Oz. trša formulacija Georgea Santayane: "Resnica je kruta, a jo je mogoče ljubiti, in osvobaja tiste, ki so jo vzljubili."

Slišim, da se greste v Sloveniji nekakšno noetovo barko. Zveni zabavno, se pridem igrat.
To je uradna verzija. Neuradno pa bežim osramočen in objokan (pozor: 32. sem bil v kvalifikacijah (7 skupin), 126. pa v B finalu (ok, sem se šparal za naslednji dan)). A nesposobnost gor ali dol, tako zanič pa tudi jaz nisem. Sem le prvič tu gor hudiča.
Na štafetah je šlo pa bolje. Kot sidraš sem najdaljšo predajo opravil prav zares dobro. Še posebej v zadnje etape, kjer sem se taktično šlepal za Olejem, nato pa ga nascal KOT MAČKA na zadnjo kt.
Bomba.

Pogrešam Norveško. Gledanje takšnih filmov pa tudi ne pomaga. Ampak se nimam kaj pritoževati. Vsak špancir ti odkrije kakšen nov trik in kdo ve, morda bo pa tudi meni uspelo kdaj biti takole nervozno-neučakano poskočen! Eni so pač talenti, nam ostalim pa preostane le izumljanje bistrih odgovorov na vprašanja tipa:
Zakaj so Rimljani kamenjali ljudi?
...ker niso poznali pištol.

Aja folk, a ima kdo kakšno službo zame? Zanima me vse, še posebej takšno menjavanje žarnic. Se priporočam.

Kot ve vsak serijski morilec fantaziranje enkrat ne zadostuje vec. Tako da lep pozdrav iz Finske.
Moski se skrcijo do neznatnosti in pozabe prav tolikokrat zato, ker ne izrabijo svoje zivljenjske moci, ko je na visku, kot zato, ker je nimajo, ko bi bila potrebna. Tako da lep pozdrav iz Finske.
Pametneje je zgrabiti za priloznost, ce se ponudi in improvizirati postopek, ki ji ustreza, kot pa izzoriti cudovit nacrt in cakati na to, kdaj ga bos lahko uresnicil. Tako da lep pozdrav iz Finske.

Danes sem imel cudovito tekmico; le da tokrat nisem zmagal. Kljub temu, da mi dozivetje rekla ´bolje zadnji v mestu kot prvi na vasi´ vedno znova vzame sapo ga se vedno zagovarjam. You can only get smarter by playing smarter oponent. V bistvu ce povem po pravici so me zadnje tri etape usule. Grda je ta rec, ko ti zadnji zalogaj priskuti bozanski obrok. Tu gor je zivljenje asketsko; ni skanerja, ni fotoaparata, je samo neznanje jezika in surfanje na slepo. Zato ni karte in ni povezav. Je pa vlazno. VSE

Ker sem z 16 urnim delom opravil v 5 urah sem si pripravil topel kakavček, en protvan biskvitka in se zabubil pred internetom. In naletel na tole. Inspiracija me je dvignila v lebdeče stanje in voila; še za dodatnih 5 minut natančno veste, kaj sem počel v mojem življenju: pisal tole namreč. Entiteto 'azimut press' naj opozorim le na faktor 'Andraževa srajca', ki je vplivala na vse rezultate, tudi na tistega, ki govori o številu moških cimrov (ta je še posebej važna - jaz tiste srajce ne bom več oblekel).
Včeraj me je na poti iz Kočevja prehitela skupina dirkačev. Sem se jim umaknil na pločnik, ampak sem moral upočasniti, da so me prehiteli. Potem je prišel pa spust, da so si lahko oprali čast pred kamerami - zobnika za najvišji prestavi imam zlizana.
Jooj zakaj imam prenosnika, če ga ne nosim s sabo...

Se opravičujem ker nič ne pišem; ves pesniški navdih porabim za packanje diplome; držim knof fast forward.
Legenda bi rekel "človek obrača, bog obrne". Na čudne načine. Se bom začel še z adrenalinskimi športi ukvarjat! Bovec je zakon.
Drugače pa delam samo treninge ki mi pašejo - 3h+. Zadnjič 1500 višinske v 3 urah, danes nov rekord Sromlje-Lj.
Zdaj se je pa začel naslednji komad, št. 4.3.3, moram it.

Beštija - Iztok Mlakar

Time to Romanticide - Nightwish

I would die 4 u - Prince

Epilog

Hvala vsem za dobre želje! Lepo je to slišat.
In ja, danes bom žgal, kot da je sam sodn dan pred vrati. "Gas do daske, pa bo", a ne!!
Štikeljc. Eden in edini.

Speed on - Wolf

Satan is in my ass! (Evil Superstars)
This is madness - No! This is Trondheim!!

Čao folk, odoh ja.

Odločitve... uf. "You have to choose, wich one is your mistriss and which one is your wife. And more importantly, which one comes first."
Nisem imel pojma, da imam toliko filmov na računalniku... sploh se ne premaknem iz kavča, zdaj ko ne treniram več. Tako da sem se danes, ko sem se zbudil v drobtinah, odločil, da moram nekaj spremeniti; bom še zaležanine dobil hudiča.

Von's third Law Of The Internet: "The World Wide Web is the fastest way to get from [where you wouldn't want to be] to [where you wouldn't want to go]."

Zadnji treningi so 'top secret', tako da vam kart ne pokažem, dam vam pa namig, pa pogruntajte. No, da sem imel generalko na OO cupu veste, verjetno tudi to, da mi je šlo predobro in je trener hotel, da tečem še naslednji dan. Meni je super.

Von's second Law Of The Internet: "The World Wide Web is text for people who can't read."

Zadnji trening kampec za mano, vključno s podaljšano generalko. Beseda dve o tem kasneje, zdaj pa samo ena opazka: Madona sem v soboto žgal! Ko je v igri spust, mi res ni para. Bi vas pa vprašal; kaj pomenijo rdeči križci, s katerimi je bila prekrižana cesta na karti? Eni pravijo to, drugi drugače; jaz se ravnam po izkušnji iz Alpe Adrije v Plitvicah, ko je folk veselo žgal po asfaltu, jaz sem se pa po hosti lomil. Takrat so mi na cilju rekli, da ta oznaka pomeni, da ob cesti lahko tečeš, ne smeš je pa prečkati. V glavnem, organizatorji, potrudite se in nas obvestite o takšnih detajlih pred tekmo. Ker 'posebne simbole' čisto vsak interpretira drugače, standardi gor ali dol.

Ulegel sem se na trebuh in ko je začelo čmokati, sem samo zaprl uči in upal da bo čim hiterje mimo; ker bolelo je ko prasica. Nisem imel pojma, da sem tako zakrčen. Sem bil pa pohvaljen, da se dobro razgibavam. Lepo je biti v rokah majstra s kosmatimi rokami.
Von's First Law Of The Internet: "The Net is allergic to truth, reason and humour."

Danes sem odstopil od treninga; sem pomislil, da imam sladkorno, ko nisem več videl. Menda je življenje športnika "eno samo dolgo obdobje utrujenosti"; kljub temu ne znam tega sprejeti kot nekaj normalnega.
Norveška je bila (in verjetno še vedno je) bomba, 16 treningov v 10 dneh. Vse kar si trenutno želim, je spraviti se nazaj gor; ponavadi me vročina ne moti, tokrat sem se pa kar preveč aklimatiziral na tiste popolne pogoje za trening.
Neimenovanec me je pred časom podučil s temle: "Vrhunski treningi so v veliki meri egoizem in dobro se je zavedati tega." Tudi s tem se ne znam čisto sprijazniti. Morda moram pa zamenjati foht; Haruki me vsekakor navdušuje:
"I had to give it everything I had. if I failed, I could accept that. But I knew that if I did things halfheartedly and they didn't work out, I'd always have regrets."
"I don't think we should judge the value of our lives by how efficient they are."
"Nothing in the real world is as beutiful as the illusions of a person about to lose consciousness." Tale zadnja mi je najljubša; še en dokaz, da sem dolgoprogaš wana-be... in smo spet pri športu... morda pa ne bom zamenjal fohta

Novi plac nima rolet, ampak ni problema, ker sem se odlocil, da me svetloba ne moti. Danes je pocitek; tile cehi so cisto neresni. Za tisto polovico ekipe, ki ima drug teden WUOC se razumem, ostalih pa niti ne - ni cudno da sem vceraj vse nazgal.
Ampak kuhajo pa dobro, to pa.

Mamico jim trondheimsko a misli to sonce kdaj zaiti??? Vceraj je bilo ponoci malo oblacno, tako da je se nekako slo, danes je pa vreme fenomenalno... upam, da bo naslednji plac imel rolete.
O treningih pa ne bom izgubljal besed, ker itak veste, da razturam.

Berem dnevnik zemljana. Piše se leto 2005. Dobro leto; naredil sem mehaniko tal, doživel en dober festival, dobil sem edino 10/10 in doživel tretjo Švico ter eno divjo Češko. Ekipa se je gradila (Ivan je bil takrat še ambiciozen), Hiša v Sromljah je bila vseljena, na AA pokalu je bila slo štafeta 2., videl lepo hribovsko poroko in začela se je tradicija Pokljuških trening kampov. Prva tri mesta na DPjih se še niso raztalala in takrat zadnjič nisem bil prvak na dolgih progah; Janez nas je razsu na Puštalu -
sploh nisem znal ceniti 2. mesta. Ko pa zdaj gledam... treniral sem ravno toliko, kot en povprečen slo elitaš danes, po
vsakem "težkem" treningu sem si vzel "zaslužen" počitek, večino časa sem bil pa itak ali bolan ali poškodovan, včasih tudi oboje. Vse skupaj je eno veliko jamranje. In genij kakršen sem, sem to zakamufliral v moško žilavost, da izgleda, kot da bi upravičeno lahko jamral še bolj; ampak jaz ne, jaz znam stistnit zobe.
Pa dobro. Vidim, da sem že takrat tekel na eni tekmi 6,1'/km. Kar me ne malo jezi. Bom moral hitro enkrat na Stražun.

Hladno pivo pijevaju: "razmišljam... da li ti tjelo vrijedi ovolikog mučenja..." Če me ne bi nogi simetrično boleli bi še mislil da imam tumor. Tako je pa samo ena od onih bolečin, kjer, kot je Malik rekel da sem rekel, pač lavfaš dalje, pa bo minilo.
Odvajam se od piva. Na norveškem bo predrago.

Zadnjič 75' džir po terenu. Gleženj nekaj boli, ampak mene tudi. Nimam časa.

"Slovenskim pisateljem, ki so bolj odvisni od subvencij kot od javnosti, se bolj splača ugajati kritikom kot javnosti." (Andraz Rozman Roza)

Neslanim šalam se nenormalni (glej spodaj) ne smejijo. Se pravi, da je neslano oznaka za slabo in če to prenesem nazaj na original - kulinariko, pomeni šibkost (okusa), kuharsko nesposobnost ali gurmanski neužitek. Ne bi vedel; ne eno ne drugo - očitno sem normalen (glej spodaj). V glavnem, moj internetni špijon je neverjeten.
Včeraj ena taka deževna nedelja. Idealno za dolg tek. Le da je dolžina zdaj bolj relativna (ne, ne prisegam na tehniko); vseeno sem se v 75' imel priliko kar nekajkrat izgubiti. Greben je zakon.

Objavljene so nove misli, tule jih je pa še nekaj:
»Če treniraš s prvaki, spoznaš, da tudi sam lahko postaneš prvak.« (ondoro Osoro)
»Treniraj v skrbno izbranem okolju.« – William Tanui
»Zapomnite si: tu celo 13-letna dekletca trenirajo trikrat na dan.« (Brat Colm O'Connell)
»Ko ugotovite, koliko ste težki, ko tekmujete najbolje, morate to težo ohranjati.« (Simeon Rono)
»Ko tečete navkreber, si ritem teka narekujte z rokami in kolki.« (Ibrahim Hussein)
»Verjeti morate, da zmorete.« (Christopher Kosgei)

In moja absolutno najljubša:
"Sproščenost je rezultat samozaupanja po dobro opravljenem treningu."
(Peter Rono)

Brez navdiha. Malo izobraževanja, malo občudovanja in malo neučakanosti. Malo sem pa tudi zamišljen. Ampak iz sebe pa ne spravim ama ništa. Ob dogodku kot je bila Bolgarija (saj veste, plaža, banket in to) bi včasih BRUHALO iz mene. Tokrat mi pa ne gre.
Danes šprint. Fajn je bil. Furam nov princip. Deluje. Pa tudi novejši čip prispeva kakšno sekundo.

A thousand times the worse, to want thy light!
Love goes toward love as schoolboys from their books,
But love from love, toward school with heavy looks.
(Shakespeare)

In še ena globoka:
You've got a pussy
I have a dick
So what's the problem?
Let's do it quick
(Rammstein)

Tuba pravi, da imam dve punci; ena govori slovensko, druga pa hrvaško. Sem vesel, ker mi je pojasnil, zakaj sem tako zmatran.
Po 1500km v nedeljo sem še uspel uloviti mrak za nek iztek; šlo je čisto prelahko. Se je včeraj pokazalo, da sem imel čisto prav: B finale klasike me je dotolklo. Ampak saj nimam časa jamrat; do svetovnega imam še manj kot dva meseca.
»Pritoževali so se, da treniramo pretrdo. Kenijec se nad garanjem ne bi nikoli pritoževal,« je o skupini britanskih tekacev, ki so prišli trenirat v Kenijo, pripovedoval Moses Kiptanui, ki trenira trikrat na dan: prvil ob šestih zjutraj, ko tele kakih 40'. Ob desetih je najzahtevnejši trening dneva, pogosto so to ponavljalni ali intervalni teki. Pozno popoldne je na vrsti dolg lahkotnejši tek. Britanci bi bili morali priti v Kenijo dve leti prej, ko je Kiptanui, prvi clovek, ki je 3000m z zaprekami pretekel hitreje kot v 8 minutah, treniral štirikrat na dan: »Vstal sem zgodaj in pretekel 10 km. Pred kosilom sem na stezi (v Keniji so steze travnate ali pešcene) treniral intervalno, popoldan je bil cas za teke navkreber, zvecer pa še za dolg neprekinjen tek.«

Adaptacija komentarja Malika, ko je bil še samo Jaka: Hitro za popizditi
Ključno bo znati si vzeti čas za študij karte; vsaj zame - lahko Maliku, ko gre pod vejami.
Glede šprinta pa: če bi imel obseg stegen 5cm večji, bi lahko sanjal.
Ampak, kot je La Rochefoucauld pripomnil o duhovih in ljubezni: "Vsi govorijo o njih, nihče pa jih še ni videl na lastne oči." Počakajmo do srede.

Bolgarija je seksi, pot je bila pa zakon. Mesto Plovdiv je bomba, priporočam vsem.
4 dni nisem lavfal; čuden občutek. Počutim se kot pred izpitom, ko se mi je zdelo da nič ne znam, da je glava prazna; samo da gre torkat za noge.

"Ko si v formi ga najlažje polomiš, če preveč treniraš. Brušenje forme je umetnost. Intervalni trening je treba načrtovati in ga pred pomembnimi nastopi količinsko zmanjševati." Po drugi strani pa kralj krosa John Ngugi (en jezen kenijec) pravi: »Če se počutim dobro, tečem hitro, ne glede na to, kakšen je trening. Ne zapravljajte trenutkov dobrega počutja – izkoristite jih za dober trening!«
In kaj naj? Klinc, moj vrh je še daleč: včeraj Krim, danes pa še iščem družbo (beri: tuš) po tejle Ljubljani.
Pogruntal sem dobro foro: če sem lačen, grem lavfat, pa me mine.

Ja, z izjavami zadnja dva tedna sem zavedel javnost in samega sebe. Okrepiti moram hrbtne mišice.
Danes fitnes do onemoglosti.

Seksi vikend varianta Cvetje v jeseni; ah, kje so tisti časi, ko sem se s puncami še po senu valjal...
OKB priprave okusno zaključene, lepo je bilo spet po kamenju enkrat lavfat.
Predlagam, da si zveza omisli tole za na tekme; samo en prostorček preuredimo za sportident, pa bo tako željena masa hitro tu!

V pon. sem pozabil dodati, da sem si tudi nategnil levo roko/ramo/pleča/prsni koš - skratka vse tam zgoraj. Ja, ja; hitrost ubija.
...kar me pa ni odvrnilo od tegale fantastičnega treninga: 3x900m(3'22)+3x600m(2'05)+3x300m(58'')+3x100(na polno); vmes lahkotno. Zveni dosti težje, kot je v resnici.

Obtolčen levi nart, podpluto desno stegno, stiskajoč občutek v prsnem košu in praske na desni strani, boleča čeljust ter pretres možganov. To ni karambol, to je orientacija.
Še dobro da sem v Murski Soboti, ne na Notranjskem...

»Bolj navdihujočega treniranja, kot je gnati se po kolovozih v kenijskem višavju v družbi petdesetih najboljših tekačev sveta, pač ne more biti.« (Toby Tanser)
»Družbo potrebuješ zato, da te potiska, ko te utrujenost vabi, da bi se ustavil. če vedno treniraš sam, se telo navadi na lažje obremenitve, kot jih je v resnici sposobno prenašati« (Richard Chelimo)
»Delaš po svoje in veš, kje si. če treniraš s skupino, se ti prelahko zgodi, da te posrka trening koga drugega.« (Patrick 'silver' Sang)

Rabim šprinte. Prekratek korak imam.
Še 15 dni folk! Grem se motivirat.

Oj vigre, oj vigred zeleeeniiiii! Obožujem ta trenutek, ko vse naenkrat v enem takem glasnem WAP!-u ozeleni. Letos se mi zdi ta trenutek še sploh kratek; čas mi še nikoli ni tekel tako hitro.... zdaj ko gruntam; morda sem pa samo jaz tako hiter. To bo to. Čeprav se zadnje čase počutim grozno počasnega. Vendar ura in dolžina proge govorita drugače, tako da ok.
Tale teden imam celo trening plan! Še več, tudi izpolnjujem ga!! No, skoraj... rahlo sem ga 'pojačal', pa se mi še vedno zdi lahek. Ampak meča me res svinjsko bolijo, bo tako kar v redu. Je pa fajn občutek to, ko čutiš, kako se polniš z energijo!
Odkar sem začel brati knjigo o kenijcih, sem čisto fanatičen. Tule je par aksiomov, svetinj, mantr, izsekov:
"O številu ponovitev (intervalov od 200m do 2km) se redkokdaj odločijo prej kot na dan treninga. Če imajo občutek, da se še niso dovolj izčrpali, dodajo še nekaj tekov."
"Za večino je bil to tek s tekmovalno hitrostjo, nagrada pa, da bodo enako lahko tekli tudi naslednji dan."
"Morda trdo življenje sanjam jemlje tolažilno moč. Kenijci ne posedajo okrog in ne čakajo na srečni preobrat ali čudežno preobrazbo. Verjamejo, da lahko dobiš samo toliko, kolikor si pripravljen dati."
"Med treniranjem ni govoričenjja ali postopanja. Vse sile se usmerijo v tek. Celo med zmerno hitrim tekom med tekači vladata molk in resnost."

Ker mi popoldanski spanec ne da spati, še en komentar; medtem ko se v Skandinaviji v tem trenutku gonijo, pri nas uživamo zaslužen mir - večina vas spi, jaz pa prebavljam Bubijevo dobrodošlico, ki je razlog, da bom jutri sploh zmogel kakršen koli trening; slava mu (Bubiju namreč).
Zvedel sem, da sem se čisto neupravičeno bal za Sandijevo odsotnost od službe, kajti na Islandijo je šel kar z avtom. S to potezo je zagotovo napredoval tik za pete slavnemu Chucku na hierarhični lestvici, kjer je bog nekje na 11-13 mestu.

Kamerad iz bivše prestolnice mi je poslal "tole od tistega, ki pošilja sms-e iz ekrančka na pralnem stroju"
Za ob uri, ko neha strašiti, pa še ena misel: "Training therefore must be constant. The first day you miss training, you begin a backward slide. You cannot pick up where you left off, since you have already slid several feet back down the mountain. You cannot put your body on hold; in distance running you are either getting better or getting worse at any given moment. There is no status quo in the world of the distance runner." (Marty liquori)

Surfam po letalskih linijah in od višine se mi že počasi vrti; imam občutek, da bom stgrmoglavil, še predno bom sploh kam prišel. Mamicu kapitalistično pa potrošniška družba... ziher je še kaj cenejšega, ziher! Potem pa nek zagaman vulkan izbruhne na Islandiji in eto. Norveški zračni prostor zaprt. Ima da se razkadi do julija... lahko tudi že prej, da ne bo Sandi preveč dopusta pokuril!

Še ena iz arhiva: Ne spominjamo se samo preteklosti, temveč tudi prihodnosti. Petdeset odstotkov spomina ni posvečenih tistemu, kar se je zgodilo, ampak tistemu, kar se šele bo zgodilo. Sestanki, obletnice, srečanja, vse tekoče obveznosti in načrti, vsi upi in sanje in želje, ki sestavljajo človeško življenje – spomnimo se, kaj smo naredili in tudi tega, kar šele bomo počeli. Samo ostri rob sedanjosti je kolikor toliko »težak«. Preteklost in prihodnost sta stvari mišljenja, to pa se lahko spremeni.

Še en kampec je mimo, bilo je KUL. Zakaj? Z A T O .

Opa! Še en blog, ki bi lahko bil vreden čekiranja; če citiram: "blog namenjen popularizaciji kosmatih krivih tac, velikih nosov in vsega raztrganega kar dela grupo TNT izjemno." Bomo videli, če bo populariziranje vredno gostiteljskega kluba, ali bo ostalo kar v slovenskem povprečju.
"...fear isn't a terrible-looking thing but something lovely and seductive." Meni je en način razumevanja ljubši od drugega, oba sta pa navdihujoča.
Danes sem začel z novim obdobjem in sem prvič naredil star trening. In zdajle vidim, da sem ga naredil narobe. Klinac

Danes je dovoljeno vse. Zakaj ni tako vsak dan?

Nisem prepričan, ampak se mi zdi, da je bil to prvi trening vikend/kamp, ki ga zavestno nisem zmogel (do zdaj sem kvečjemu zbolel). Naj bom ponosen, ali razočaran?
Važno da se dogaja dobro.

"Never fell into the trap of judging that wich you don't understand as nonsense. That error can destroy you."

V duhu Kafke sem se naselil v hišici sredi gozda. Vendar sem za razliko od njega tudi tekel na smučeh, turno smučal, tekel, hodil, razgibaval. In poslušal  kavbojke. Podobnost ostalih dejavnosti pa je samoumevna, vključno s čutenjem gozda, onaniranjem in nočno shizofrenijo, saj so preprosta posledica samote. Edino kar me jezi je to, da je bilo prekratko - skoraj sem zlomil ta svoj prekleti um! Čisto malo je manjkalo...

"Kdor nima svakov, neotesanih bitij, s katerimi lahko piješ in izmenjuješ premetene šale, obešenjaške in kosmate, ne more vedeti, kaj se pravi imeti rad življenje." (Pierre Merot) Jaz pa razmišljam; ali življenje nisem imel rad že preden sem to prebral? Ma ne, saj je fajn. 'Sve 5'. Le ekstremno zahtevno je - energetsko namreč.
Danes drva... nekje vmes sem zmogel 20' izteka.
Včasih bi tudi meni pasalo, da bi za mano stal korus; da bi pel o dogajanju na odru, o občutkih nastopajočih in na splošno razlagal, za kaj gre. Bi bilo zelo priročno!

Zadnjič v Srbiji so me srbski madžari poimenovali Andraž-Kubikaš. Pa sem si rekel, zakaj pa ne! Ampak ne bo iz tega cementa betona; očitno prešvohtno izgledam, da bi me kdo na gradbišče vzel. Sicer pa, kaj sem si pa delal utvare; tudi srbi so mi vzevek dali samo zaradi soimenjaka v vasi...
Sometimes you just don't die. Ta stavek je čisto preveč aktualen zadnje čase. Vendar: "If you find a path with no obstacles, it probably doesn't lead anywhere." (Frank A. Clark) Morda bo pa še vse v redu.
Vikend je bil lažji; ubil sem se že prej. Kljub temu si nisem odpočil dovolj za vse delo ta teden, pri čemer je stopnjevanje skoraj pod prehudim naklonom... kot da je s poprsnico čisto vse v redu.

Iz zanesljivih virov sem izvedel, da si punce limajo mojo sliko na steno. Fajn občutek to. Ko jo gledaš ko spi. Pa se preoblači. In take fore.
Včeraj me je Malik fajn zmatral. In ker trener pravi, da ko se počutiš grozno, moraš takoj tečt, sem danes za zajtrk naredil en krog okoli Ljubljane. Preostanek dneva sem pa jedel pivo in pil pico.

Vidim, da sem imel dva padca na nedeljski klasiki in za enega je "kriv" Rassmus. Dobro sem ga gnal skozi ono zelenje... ali je pa on mene, stvar perspektive. Dejstvo je, da me je etapa izučila, da je tip čisto preveč hiter za svojo tehniko in sem na naslednji hinavsko upočasnil. hehehe pol pa pune bombe na 18.! Ampak me je hitro nazaj ujel :I Se pa sprašujem, koliko časa je on mene izrabljal, preden me je prehitel! Splitsbrowser je zakon.
Zdaj grem pa pogleda, če se je fuzbalska reprezentanca že spokala iz štadiona; barabe so mi zasedle slačilnico.

Ni je stvari, ki bi večno obstajala izključno na enem mestu, izključno v eni obliki. Vesolje ni nič več kot samo kolosalen dostavni servis. (Haruki)

45' Golovca. Ni se mi ljubilo več. Ivanu pa tudi ne, da bi me potegnil... klinc, pa taka družba!
Mnja, kar sesut sem. Na srečo me mail zeza in ne morem pogledati, kakšen plan mi je poslal trener (ker vem da je hud - sem videl Brzijevega). Ampak, lahko bi bilo huje; lahko bi imel že s pobiranjem žajfe probleme.
Včasih je biti fajn voden, včasih pa vodar.

Včeraj 65' po snežnem metežu, severniku in zametih do kolen. Čisti powder (joj kak dolgo že nisem bordal...) Ko mi je zmrznila leva veka, sem nastavil drugo lice. Morda je Siddharta razsvetljeval ljudi z zgledom; sromeljske bukve so učinkovitejše: one te prisilno razsvetlijo. Kot Atila.
In ko sem mislil, da bolje ne more biti: danes Vilenica. In sonce. IN SNEG!! No, kljub vsemu sem si za popoldan na brzino zrihtal +8°C, da ga pobere.
Vsi ki ste ostali v Lj, evo vam nekaj za dopolnitev tekaškega treninga.

Ne spomnim se, kdaj mi je nazadnje zmanjkalo sveže opreme.... kul.
Drugače je pa dosti novega; sesul se mi je blog, nekdo mi je vdrl na stran, moj iskalnik torentov mi je danes ponudil tole: "Ex Yu Homemade Pack XXX: mogoče katero poznate :)" in resno razmišljam, da bi začel uporabljati po dva kondoma naenkrat... sicer je pa dandanes seks varen itak samo še z nagobčnikom. Prihaja gregorjevo - še ne pokvarjen dan za zaljubljene - evo navodila za vse tipe, kako se je treba obnašati na tak dan. Treniram na polno, po zgledu norca (trudim se biti dosleden na vseh področjih; trenutno sem slab na dveh, tako da iščem: dve luškani dekletci in enega boksarja - sami uganite, kaj bom počel s katerim). Orientacija se vse bolj širi, pred kratkim je bila organizirana prva tekma na marsu, balkanci smo bili pa zmeraj varianta "tujega nočemo, svojega ne damo" a.k.a.: "ne može nam niko ništa! Jači smo od sudbine!!" Ergo. V glavnem, ko še Haruki Murakami začne pisati bedarije, potem je pa res vse izgubljeno (ostro skačem v besedo vsaki trditvi, da sem se jaz spremenil). Kljub temu me tu in tam še navduši (v vsakem špehu je nekaj mesa in tudi 'Kafka na obali' ni izjema):
"Zaklenem kočo in odidem. Obrnem se in jo še zadnjič pogledam. Do malo prej je bila še realna, zdaj pa se mi zdi kot utvara. Po samo nekaj prehojenih korakih vse stvari v njej izgubijo pridih resničnosti. Še celo moje donedavno bivanje v tej koči se mi zdi le utvara."
Tako je to. Celo Srbija ni izjema. Vsaj z mišicami je drugače kot s spominom: te pa kar ne nehajo boleti, majku im. Ampak tako pač to gre. Verjetno še bolje, drugače tudi od mene ne bi dobili nobenega špeha; slednji link komentiram še kot selektor: naj se vam zdi neumen ali ne, mladinci, preberite ga. Morda bo pa komu pomagalo. Sploh ti Andrej, ti deluješ resen.

Karte iz zadnjega trening kampa.
Zdaj pa za Beograd, firmom Krstić.
Truga na točkovima.

Uradno sem mrtev. Neuradno sem pa v fitnesu.

Včeraj me samo en trening ni utrudil dovolj, da bi lahko zaspal ob Brzijevem smrčanju. Spanje je itak za mevže.

Predvčerajšnjem me je sestra na fizioterapiji tako lepo božala, da sem si moral vzeti dan pavze. Danes ji bom pa rekel, naj bo bolj groba (morda mi celo pride). Pa tudi elektro šoke si bom iz gležnja raje prestavil na glavo - tam bo od njih vsaj kakšna korist (en norec manj - v veselje mi je, da vidim, da nisem več potreben; so drugi prevzeli moj status in zapolnili luknjo v sceni, tako da se lahko preusmerim)

Ampak na internetu je zvečer totalna gužva. Cela orgija! Problem, če se ne znaš stran držat. Čeprav izveš tudi dosti uporabnega, kot je recimo pametovanje norvežanov o WOCu (mislim kot da nisem bil tam! Bodo oni men pametoval...), Smolin trening in to, da so srbi 4 leta pred njim, da je Štamfi (citiram) "dignu VO2max na 76 ml/kg/min" (kar koli že to pač pomeni) in da jaz izgledam takole. 
This is madness - no, this is Krška vas.
Na srečo moram vrnit modem v torek.
Danes sem lavfal folk! :)
Pa bolelo je tut :(

Daljši lasje kot ponavadi + plavanje = prečka

Nekaj za vse vas, ki se izgovarjate, da niste talentirani. Prebojniki od Gladwella. Fantastično. Priporočam vsem. Če nič drugega, boste lahko izmerili, kje na daljici med pesimistom in optimistom ste (realisti itak ne obstajajo); če se boste vdali v usodo, češ, potem je pa ja vse odvisno od sreče kje, komu in kdaj si se rodil, potem niste šampinjon.
Včeraj 155' bicikla. Je bil fajn film. Danes pa čutim posledice. Hudiča, prvo napako sem naredil že s tem, da je do poškodbe sploh prišlo. Potem nisem takoj reagiral ampak sem pustil, da se je razvila. In ko sem začel z zdravljenjem, sem izbral, kakor trenutno kaže, napačno pot. Ja, ja, trenutno tudi jaz nisem optimist.

Na gradbeni je čisto preveč orientacistov, tako da sem zadnje čase na filozofski. Ne "zbog grmlja"; čeprav moram priznati, da je ta knjižnica res dosti bolj prijetna od FGG-jeve.
Nikoli si nisem mislil, da bom pogrešal status.

Danes v fitnesu (na biciklu) že ob 7.15. So morali samo zame odklenit.
Jaz še kar prebiram arhive. Joj, kako mi je dogajalo! Ti posti na trenutke izdajajo čisto preveč; še dobro da me ne poznate v dno duše, drugače bi me bilo sram. Le eno je sigurno; že zaradi takšnega prebiranja arhivov moram nadaljevati s pisanjem!

Ja, res je. Ubodel sem si jakno. Sem se spomnil dobe mladih psov, klatenja z Brzim pod Skalco pred 14 meseci in Tomota Česna. Merilo za zlobo sem od zdaj naprej jaz.
Orto je pa zakon... čeprav ga je težko združiti z izpolnjevanjem trening plana, ki ga pa itak nimam, tako da ni problema.

Starosta je samo eden izmed tistih, ki dojemajo šport na edini pravi način - kot zabavo, pa še to samo znotraj kluba. Ker nisem natančno prebral objave, nisem dojel, čigav prilastek je določena beseda; kar pa je samo izgovor, tako da je res: lažnivec sem in se javno opravičujem. To da sem domišljav pa itak.

Usočasnil sem arhiv bloga in treningov; naredil pa sem še eno analizico. Prav zanimivo izgleda! Le vseh aktivnosti ne bi smel tako enostavno primerjati - kolesarjenje pokvari kilometrino, ostale aktivnosti je nimajo... Statistika mi pa ni nič kaj všeč. Malo sem razočaran, sem mislil, da je bilo več vsega.

Starosta je vesel, ker edini dojema šport na pravi način: kot zabavo. Jaz sem pa tako vesel, ker edini dojemam šport na pravi način: kot nekaj kar me dopolnjuje.
Uvajanje novih podstrani je zmeraj kočljiva zadeva za web-mojstra, ne glede na to, kdo je pobudnik in kdo pravi da bo urednik (seveda samo, če web-mojster kaj da na svojo stran kot celoto). Vendar bo letos občni zbor Velik in tako pač mora biti. Prečekirajte, že samo slikce se splača.
Včeraj fitnes in bicikl, danes... hm, še ne vem. Bob?
Moram narediti še rezime lanskih treningov. Saj veste, igranje s številkami in barvanje grafov; sem pač otročji, kaj naj zdaj.

Čestitam Tomo! Da si preživel namreč. Pa tudi ime je zakon! Tako... čakaj, en dober izraz sem zadnjič slišal... svetovljansko.
Včeraj sem lavfal!! Zraven tega pa berem še eno knjigo o komandosih (po resničnih dogodkih, da ne bo pomote) tako da mi je RES DOGAJALO.

V GTA 4 kot v prejšnjih delih vodiš največjo barabo v mestu. Tokrat je to srb :) In prva banda ki jo moraš sesut je albanska :))
2 ure bicikla (zares, ne v igrci)

Trekingaši na hrvaškem so se spičili okoli otoških trekingov in poimenovanj (škraping), zdaj pa izgleda, da se je vse uredilo (vsaj na zunaj; so se zmenili, ali je samo ena stran prevladala?). Če potegnemo vzporednico z orientacijsko sceno, zadeva izgleda hecno... Škoda. Ampak, škraping očitno bo in vrača se na Pašman!!! Moram priznati, da me na tisto tekmo vežejo eni najlepših spominov in občutkov v življenju. Kar privede do enega problema...
Včeraj 90' bicikla, danes samo kaka ura... hecno. občutek imam, kot da sem pretreniran!

Ena v stilu O-Kanzasa:
Zadnjič sem prebiral Gverilo od Che Guevare in mi je med ušesi ostal tale odstavek:
"Večnamenski vod, torej enoto, ki jo vedno usmerimo na najnevarnejše kraje, pogosto imenujemo tudi 'samomorilski vod' ali podobno. Sestavljati ga morajo samo prostovoljci, ki morajo vstop v ta vod čutiti kot nagrado."
Zdi se mi, da lahko napravimo vzporednico z reprezentanco.
Dovolj gverile... in dovolj boja z mlini na veter. Je pa jutri seja, morda se bom pa spet navdušil. Grem v fitnes.

Baje boš tisto, kar si počel na silvestrovo, počel celo leto... Potemtakem pride letos v upoštev kvečjemu alternativa. Škoda le, da je za nekate aktivnosti treba ponočevati.
Nič, ali bom ženskar, ali bom pa v postal prvak še v triatlonu, to bo to!