JAKA

Pogled v njegovo foto galerijo

filmček
; Češka, 13.10.06

filmček; Viševnik, 29.12.08

filmček; Trening vikend mladincev, 7.2.09

FAN CLUB

Arhiv bloga:
- 2006
- 2007
- 2008
- 2009
- 2010/11
- 2013

Arhiv spisov
- 2002
- 2003
- 2007
- 2008
- 2009
- 2010
- 2011
- 2012
- 2013

SPREMNA BESEDA

Že vrsto let spretno držim roko nad spletnim mestom pod domeno okb.si, ki se je s časoma iz grmiča, ki ga je zasadil Starosta, razraslo v eno tako košato bukev. Bukev zagotovo najlepše opisuje nastalo situacijo, katere zametke gre iskati v čas, ko se je Starosta še podil med bukvami po hribu Bukovica. To je tudi čas, ko je pretežen del današnjega OK!B živel v vasi Zabukovica. Če rečem, da je pretežni del OK!B za-bukvo, če se tako izrazim, bo pretežni del vas prikimal. Upam, da z nasmeškom.
Bukve so tudi zdaj blizu pretežnemu delu OK!B; bodisi tiste gori na grebenu, bodisi tiste, ki se jih lista za lahko noč. Brzi je bil en tak kerlc, ki je hitro pogruntal, kako in kaj glede bukev. S časom se je tudi razrasel, a glej ga zlomka, nastal je en tak lep hrast. Morda en bonsai hrast, a še vedno hrast. Košat, takšen, ki sega v drobovje planeta. Nepogrešljiv za ekosistem, takšen, ki bogati. Kot vsak hrast je tudi Brzi nepremakljiv, s časoma vse bolj. Izkoreniniti se ga ne da, če ga želiš posekati, boš prej motorko ferdirbal. Če se mu pa prilagodiš, boš hitro ugotovil, da je v njegovi globoki senci sila prijetno.
Kot urednik, ki spretno drži roko nad spletnim mestom pod domeno okb.si imam tudi absolutno moč, da na vsaki podstrani pustim svoje krace. V čast mi je, da lahko tudi na Brzijevi podstrani zapišem v uvod besedo dve, kot se vsaki kvalitetni bukvi pritiče.

V nadaljevanju ne bom več izgubljal besed, temveč bom navedel eno Brzijevo zaprašeno misel, ki se je verjetno tudi sam ne spomni več, bo pa povedala več, kot lahko jaz.

A

Na spletni strani Škofjeloškega orientacijskega kluba, sem pred kratkim prebral, da so načrtovali trening, ki pa je zaradi višje sile (dež) odpadel. Kako mislite biti meni enakovredni, če ne trenirate v dežju? Saj res, kolikor vem, atleti v hudem dežju nimajo tekmovanj. Torej, da za lenobo ne boste iskali izgovorov, preberite, kako izgleda moj

Tih deževen dan
Sreda 4.december 2002 linija/45'

Prav ponosen sem nase, saj sprva nisem hotel spet zmrzovati; na enem prejšnjih treningov sem tekel po potoku, ki je imel okoli 10 stopinj celzija, kar me je RES ohladilo. Vendar sem se tudi tokrat oblekel ter v lepem skandinavskem dežju stekel med hišami sovaščanov, da sem jim pokazal, kdo je najbolj utrgan.

Ob prvem pogledu na linijo, kakršne mi ponavadi riše mama, ki je prav nič ne zanima, kod potegne črto, sem ugotovil, da bom moral na Šentvid, na najvišji del karte. Mislim da sem bil tisti dan edini na vrhu. Vzpon sem zmogel s presenetljivo lahkoto, počutil sem se kot Valstad, saj sem dobesedno letel čez izohipse in blaaato. Spraševal sem se, kako hiter bom navzdol - bom prebil zvočni zid? Bom hitrejši od svetlobe?

Bilo je fenomenalno, tako že dolgo nisem užival - le karta, dve srni, ki sta me tako občudovali, da sta si me ogledali trikrat, ter težke kaplje, ki so neusmiljeno padale na moje vroče čelo in tako hladile procesor, ki je deloval brezhibno vse do konca. Potem sem po asfaltu nažigal po vasi ter vesel, da sem opravil trening, ki ga mehkužni konkurenti ne bi naredili, prišel domov.

Fantje, če želite v naslednji sezoni vsaj dostojno izgubljati, boste morali trenirati tudi po dežju.

Brzi


AKTUALNO PISANJE


 

 

< NAZAJ <<NASLOVNA