BLOG - JAKA

SEZONA: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010/11, 2013

2009
9.1. Danes ni bilo volje za čofotanje v gnilem snegu, tako da sem vseh 23,4km podplate brusil na asfaltu. Ne vem kdaj sem se zadnjič šel kaj takšnega. Poglejte to. Glavna urednica mojega fan cluba, ki ima, mimogrede, več članov kot FC Mikhaila Mamleeva, je tokrat dokazala, da je celo sposobna skupaj spraviti nekaj stvakov in to brez večjih napak. Pohvaljena, dvakrat.

8.1. Ubijalsko, mučno, gnilo, žešče zajebano..hja, ampak legendarni Jörgen Mårtensson je počel ravno to. V globok sneg pa deri miško. Za slabiče to prav gotovo ni.

6.1. Se spomnim kako sem godrnjal zarad snega, danes sem pa čisto navdušen. Zakaj? Ker je tudi ponoči tako svetlo, da se čisto brez težav laufa v gozdu. Uh, če bi bila kakšna noč jasna bi bilo pa že kičasto.

5.1. Hja, še dobro da se tu in tam dobim z mladinskim selektorjem, ki ima vse na skrbi in misli namesto mene. Kot vse kaže bom tekmo zimske lige, ki naj bi jo organiziral na Rašici, prestavil v primorske konce.

4.1. Današnjih 10km na Rožniku sem si popestril s progico iz leta 2002, ko se je v Mostecu zgodil DP v šprintu. Hja, bil sem natančno minutko hitrejši, povprečni pulz pa ni šel preko 140. Uh, sem bil bu(h)tel včasih.

2.1. Uh, če sodim leto po prvem treningu, bo tale desetka blazno zanimiva. Ko sem začel trening je rahlo deževalo, vmes celo nehalo, potem se je pa začelo. Noge so pekle, faca pa je razbijala ledene kaplje, potem pa še snežni metež, tak gorski. Po 75' teka, sem skoraj stopil na crknjenega zajca, ki ga je že prekril sneg, zaključil pa sem tako kot sem začel, v rahlem dežju.

31.12. Trener pravi, da je za mano odličen mesec. Še več, še trije taki pa bom sezono dočakal kot raketa. Sicer se danes prav nič hitro ne počutim, še tole tipkanje mi gre bolj počasi od uma, ampak bo, bo..za deset bo!

29.12. Skoraj sem že pozabil, kako fantastično je biti profi, sploh pa na Pokljuki. Priznam, da me mika tudi tista februarska. Ne bom razlagal kako je bilo in kaj sem počel, povedal bom samo, da je bilo zadnje kosilo vrhunec trening kampa, saj me je simpatična 17 letna biatlonka ves čas vikala. To je odnos!

23.12. Danes sem se počutil kot na Kanarcih. Kratke hlače in kratki rokavi pa piči miško proti zahodu, pri 17° drugače tudi ne more biti. Lepo se seštevajo tile kilometri.

21.12. Nažiram se s česnom, priprava na Pokljuko pač. Tam bom pa Pettra Northuga špilal. Na smučeh zelo verjetno ne bom tako superioren, ves preostali čas bom pa ravno takšen car kot on.

20.12. Včeraj sem pozabil povedati, da je jeba zakon. Fantje dragi (puncam takšne pridevnike podarim zgolj v živo) jaz uživam v tem. Sonce, -12° in 24cm super mehkega snega, pa lepo plužiš ali pa ratragiraš vse pred seboj skoraj dve uri. Bomba!

19.12. Fuj, blek, vampi. Odmetavanje snega je najbrž da super trening za športnike, ki morajo imeti močne roke, jaz ne vem če jih ravno potrebujem. Če pa že, jih pa raje dobim v Toplicah, ona pa manjšo rit. Tek v teh pogojih je pa ena sama jeba.

18.12. Po skoraj treh tednih treningov po planu, sem končno začutil, da prav zares treniram. Današnji dolg tek me je ubil, zjeban sem kot Vukovar, ampak ni hudič, da ne bi izpeljal tega tedna do konca. Potem lahko pa tudi umrem. Saj bo čas za Pokljuko, zanjo pa ja vsak vstane od mrtvih.

15.12. Samo malo pojamram pa se že pojavi koledar na zvezinih straneh. Hvala (web)master. Danes pa se mi je pridružil mladinski selektor. Je trening takoj bolj zabaven. Hvala mladinski selektor.

14.12. Škripanje je fajn, kar naj škripa, pod nogami namreč. Oh, pa kako so psi nerodni. Se je Kaš (če sem prav slišal lastnico) zapodil za mano, na moje veselje izbral ravno poledenel spust in že po parih metrih se je revček preobrazil v bob.

13.12. Pripravljam si koledar za prihodnjo sezono in moram priznat, da sem malo razočaran. Še vedno ni uradnega koledarja za tekme SOL. Sicer je že res tako kot pravi Hribar (boli te, itak je pomembno samo državnio v klasiki in štafete, to pa veš kdaj in kje bo), ampak problem je v tem, da zaenkrat tako pusto zgleda tale moj koledarček.

12.12. En tak večerni, romantičen, lahkoten tek ob Krki. Ko sem prišel do Save sem pa obrnil. 10km, taman.

11.12. Kaj storiš, ko se 30m pred tabo pojavi krdelo merjascev, glavni pa ti daje vedeti, da se zelo verjetno ne nameravajo umakniti? Ok, če si M.Strel zajahaš največjega in šibaš naprej. Če pa si J.Piltaver gledaš glavnemu v oči in ga prepričuješ, da se ne bo končalo dobro, če se zapodiš proti njim...no, potem se pa obrneš in malo podaljšaš planirano turo.

10.12.

Tako lepo dišiš danes, tako mehko, nežno, igrivo...spominjaš na tiste bele oblačke, ki se podijo po modrem nebu..ovčice smo jim rekli. Človek bi kar skočil vanje, a ne more vedeti, če ga bo ovčica zadržala, ker če ga ne bo, pristanek ne bo ravno mehak.

Sem se odločil nadaljevati tale niz vsakodnevnih postov in vam zaupal, kakšen pristop je včasih potreben. Kakšen je bil pristanek pa prepuščam vaši domišljiji.

9.12. Sonce in srne na Rožniku. No, sonce ni bilo dobesedno na Rožniku, ampak če ste bralec tega blogca, potem naj bi bili dovolj brihtni, da veste kaj sem mislil. Aha, pa v podplatih, ki so tako gladki kot friško depilirane noge Adriane Lime (sem jih sanjal, zgolj noge, tako da vem), je zadeva spominjala na surfanje sa vanzemaljcima.

8.12. Očitno sem v zadnjih letih le napredoval. Tisti najhujši vzpon na Golovcu, katerega sem se tolikokrat bal, je danes zame precej položna reč, tudi do Orl sploh ni daleč in najbolj pomembno, Mr. OO-Cup se je odzval vabilu in se iz toplega brloga spravil v deževni dan. In to tečt.

7.12. Rožnik, k sreči, ponuja tudi nekaj simpatičnih močvar, in glede na to, da sem bil danes ravno prave volje za orientacijskih 10km, sem veselo namakal podplate. Zna biti, da sem bolj divji zaradi vračanja h koreninam.

6.12. Prvi teden je mimo. Občutki? Nič posebnega, stara grča Alex bi rekel napol. Ni pretirano dobro, izrazito slabo pa tudi ne. Grem še na fuzbal danes, če si cel teden niti enkrat nisem uspel sotekača poiskat, jih bo pa zdaj toliko več. Čeprav pri fuzablu niti ne laufam toliko, sem bolj Veliki Žuti stajl.

5.12. Spremenil sem taktiko. Dokler imam še voljo, bom dolge teke opravljal na najbolj duhomornih turah. Danes po čisti ravnini, brez lepih razgledov, brz živih duš. Sem vmes kar padel v depresijo in podaljšal korak, da je hitreje minilo vse skupaj.

2.12. Zanimivo kako se naklon spremeni, ko newbalansice brez grifa zamenjaš z Inov-8 Mudrockicami. Vsak vzpon je bolj položen, da o spustih sploh ne govorim. Poezija.

1.12. Vseh 83 minut uživanja v razmočenem terenu, sem razmišljal s čim bi vam postregel danes, s čim bi vas pritegnil, vas nasmejal, vam dal mislit. Potem sem se pa spomnil. Hej, ti si se nasmejal, ko si zdrsnil na tisti korenini in se lovil še 20m, ravno tako si si ravno takrat dal mislt, kaj bi bilo, če se ne bi tako mojstrsko ulovil. In to je važno, za ostale naj te boli patak, saj imajo svoja veselja.

30.11. Pa se je začelo. Novo leto. Hm, čisto nič nisem praznoval. Ma, bom prestavil veseljačenje na konec maja. Začel sem z 10km na Rožniku, zaenkrat še nič ne boli.

27.11. Družba na treningu je odlična reč, sploh je fajn kadar se dobim s Hribarjem. Naj se še tako trudim teči počasi mi nekako ne uspeva, hudič me brca v rit in gladko letenje med vejami je neizogibno. Ko Hribar zaključi trening pa se pokaže sonce in z njim moja senca, ki me spremlja do cilja.

25.11. Trener je navezal stik, nekaj se obeta. In nebodiga len sem švignil v noč, na Rožnik. Spet brez luči, romantika vam rečem, da dekline, katere obline so se tako mamljivo premikale v zavidljivem ritmu niti ne omenjam. Uh, pri tej pa še trener trenerjev ne bi ostal hladen.

24.11. Čakam, čakam in čakam. Dovolj imam novembra, naj že pride december, novi trening plan in naj udari s prvim dnem. Naj biča, linča, križa naj me. Samo tako si bom zaslužil Madeiro, Turčijo, Kanarce. Kar koli.

21.11. Danes tehnični trening na Malem Borštu. Sem cel dan razmišljal, kopal po spominu in prišel do zaključka, da je bil to eden od mojih top3 tekov v življenju. Natančno in hitro, da o užitku ne govorim. Ali je to zaradi tega ker sem spočit, zaradi novih najboljših prijateljev, zaradi krasne jeseni,...ne vem. Morda pa je nekaj čisto drugega v igri...

20.11. Stvarstvo je hotelo, da je v eni od krškovaških kolonij potekala otvoritev mosta ravno v času mojega treninga (prečkanja tega istega mosta je bilo neizogibno). Pa so se ljudje razveselili, slikica, dve z lokalnimi veljaki, potem pa šibanje naprej, v naslednjo kolonijo.

17.11. Obletnice mature včasih pustijo ogromno materiala za obdelavo. Danes malo daljši tek za zbistritev misli, neuspešno. Aja, na to, da se v državi Krška vas žvižga in trobi za mano sem se že navadil, zdaj pa se je zadeva preselila tudi v metropolo. Ah, najbrž že mora biti tako, če si faca.

15.11. Obletnice mature znajo biti precej naporna reč, je pa fajn, če si organizator in zadevo uštimaš takrat, ko si na dopustu in ni tako hudo, če skoraj nič ne spiš. Vseeno danes laganini iztek. Včeraj/danes pa 8 ur plesa, kje si Bubi?

10.11. Ee da, tako se to dela. Faksa prost dan, meglena Ljubljana, lahko bi visel v sobi, skočil vmes na Rožnik pa še na kakšen pir, pa sem raje spizdil v Pliskavico. Ob 10.00 že prvi trening, sila počasi, ah ti moj cezar. Potem sem se pa zavlekel na travnik, armič, spalka, keksi, knjiga, modro nebo in toplo sonce. Bang, in že je bil čas za drugi trening. Malo krajši in hitrejši, brez napak. Še modrost. Čim hitreje se premikaš, tem boljša je karta. Ivan, hvala.

6.11. Kljub temu, da sem na dopustu sem športno aktiven. Prejšnji četrtek sem bil na košarki, v nedeljo na hokeju, torek nogomet, včeraj spet košarka, danes grem pa še na Magnificov koncert. Sem že kar malo utrujen.

3.11. Medtem, ko se je stric Hribar osredotočil na tujino in slo-o prostor predstavlja Skandinavcem, sem jaz orientacijo predstavil (strani 4,5,6) Slovencem. Morda ne bo nikogar pritegnilo, sem pa (po odzivih sodeč) vsaj pokazal, da smo orientacisti (sploh tisti s fan clubi) zabavni ljudje.

31.10. Bravo Tomo! Tole je bilo zabavno, sem imel občutek, da je stric Tomo tako entuziastično organiziral zadevo, da si je vzel čas tudi za polepšanje gozda. Ma Solarske so zakon. Aja, še ena pomembna novica. Izvedel sem, da bom še cel november na dopustu.

28.10. Skozi klintistovske ray banke je jutranji Tivoli, vrvež na Čopovi,ma cela Ljubljana skoraj skandinavska. Jesen je. Lepa je.

24.10. ..pod, med, nad, trnjem namreč. Sem se šel malo spraskat, najlepšim dekletom so brazgotine grozno všeč. Ker sem že na 6.kt. bolj kot ne vse ujel, sem si na poti na 7.kt., vzel čas še za to. Sicer ni bilo prijetno, še manj pa tale tuš, hudiča voda res ni kar tako. Kako bi z eno besedo opisal svoj današnji tek? Rutina.

23.10. Čisto divje. Pulz se vrača v normalo, danes sem ga na ogrevanju s težavo spravil nad 130, je bil pa med tempo tekom bolj poskočen. Jutranji je pa tako ali tako po nekaj turbolentnih tednih spet čisto len. Hm, morda pa vse skupaj le ni čisto divje. No, divje bo jutri, če se prav spomnim, sem za osvojitev prvega naslova v eliti, moral lesti čez neko trnje..

22.10. Tako se uživa življenje. Dopoldan faks (beri, predstavitev kratkega seminarja, kjer požanješ stoječe ovacije vseh, z izjemo asistentke, ona ti nameni zgolj nasmešek), po faksu odkriješ novo simpatično stezico na Rožniku, zvečer pa predajanje gurmasnkim užitkom v Kočevju. To je bilo včeraj, danes pa še ne vem kaj me čaka.

20.10. Nisem bil pri volji. Potem pa sem samo spodmaknil najmanjši kamenček in plaz se je usul. Plaz oz. ples korakov. Ritem je bil pravi, plesišče lepo in veliko, glavna zvezda je pa tako ali tako vsem dobro znana.

18.10. U-la-la, c'est la vie. Glede na to, da sem zadnji tehnični trening naredil takrat, ko je Mario Kraljevič zadnjič zabil, sem ta vikend delal zgolj na tehniki. V soboto zjutraj sem začel silovito počasi in tako nadaljeval vse do cilja. Nisem čisto zadovoljen, saj imam za dve minuti napak. Kompas in to. Povprečni pulz 143. Popoldan moj novi najljubši teren v Sloveniji, pa ne vem ali zaradi vonja po medvedih, snežnega meteža al morda res zaradi terena. Mala Lazna, precej hitreje kot dopoldan, spet slabi 2' napak. Pulz 162. V nedeljo še enkrat Novi Svet, dokler (na 2.kt.) nisem pogruntal da v bistvu plezam in se prebijam na 1:7500 sem ga biksal, nadaljevanje zadovoljivo.

16.10. Uh, sploh še nimam trening plana, a se jutri že začne mini trening kamp. Dvakrat Novi Svet, vmes pa še Mala Lazna in če bo telo pri volji in um dovolj močan še večerni tek po Robu. 50' in nekaj šprintkov pa sem opravil že danes.

14.10. Včerajšnji dolgi tek me je skoraj da uničil. Sem imel pravo družbo. Danes pa še boljša in lepša družba na izteku, in obujanje spominov..oh..zdaj grem pa počasi na pot.

12.10. Če ste bralci tega blogca tako neubogljivi kot sosedova želva, ki nikakor ne razume, da v pivu ne more plavati kravla, in niste upoštevali mojih nasvetov glede branja slavnega lika Toma, vam bom še jaz nalimal en link. Lepo bi bilo, če bi se kdo prikazal.

11.10. Se je nebo tako lepo sčistilo, da sem iz doline skočil malo v hribe. Ravno toliko, da sem iz najlepšega grebena v okolici države Krška vas gledal bele gore. Mikajo me, pa ne vem ali je čas pravi za pobiča kot sem jaz.

9.10. Kako preprosto je tole. Samo obuješ čevlje, navlečeš polarja, majico, hlače (če si ravno pri volji) in odšibaš. Petnajst minut ogrevanja, dvajset minut trpljenja in še nekaj minut izteka ter neizmeren občutek lahkotnosti in samozadovoljstva. Trenutno sem mišljenja, da je celo življenje lahko takšno, samo odločiti se je treba.

8.10. Pa saj ne boste verjeli na koga sem naletel danes zjutraj, no v bistvu je bolj on naletel name, ampak to so nepomembne podrobnosti. Me je tako fasciniral in motiviral s svojo opravo na tistem biciklu, da sem se še v istem trenutku odločil, da bo danes padel prvi dolg tek..i(o)n je..Mr.Jay-Z.

7.10. Super je tole. Po treh mesecih se spet podim po najlepših stezicah, obujam spomine in sem vedno znova presenečen nad kakšno simpatično malenkostjo.

5.10. Ko sem videl kako špasne reči počne heroj na levi, sem se odločil, da moram tudi sam narediti nekaj drugačnega. Pa sem se odpravil na Rožnik, ponoči, brez luči. Fartlek, 40'. Prvih 5' sem bolj kot ne tipal v temi, potem pa sem dobil oko sokola, sluh volka in neustrašnost tigra. Superkul.

4.10. Ljudje sprašujejo kako je gleženj. Lepo. Da sprašujejo, on je pa tudi tako. Ta vikend nisem naredil omembe vrednega treninga, bo pa zagotovo med tednom kaj padlo. Grem v metropolo, če bi se mi kdo rad v uživanju pridružil, naj naveže stik.

2.10. Jesen je bomba. Včeraj so sončni žarki skozi veje božali obraz, listje je padalo z dreves in poplesavalo v ritmu dirigenta vetra, danes pa so dežne kaplje hladile razgreto čelo.

1.10. Krasno. Bojan me je povabil na trening in po dolgem času sem odlaufal znameniti Stankovski krog, kjer smo včasih puščali kri. Začel sem bolj dopustniško, tudi sicer nisem imel namena raztrgati se, potem pa prvi vmesni čas-spodobno, nadaljujem v istem tempu, drugi vmesni čas-še bolje kot spodobno, pa sem seveda malo pritisnil. Na koncu dobrih 10 sekund za rekordom. Čedno.

28.9. Gledam včerajšnje rezultate, pa mi ni nič jasno. Točno 8,5'/km? Zanimiv šprint, je že moralo bit zabavno. Medtem, ko se vi zabavte, jaz delam trebušnjake, sklece, vaje za moč in čakam, da bo gleženj pripravljen za prvo akcijo. Enkrat ta teden prav gotovo.

24.9. Prvo:fantje in dekleta, dejmo spremljat tudi Hrvaško O-sceno. Drugo:zgolj omenil sem željo po štafetnih tekmah in bam, poglejte tole. Ker vem, da žabe in ostale živali bolj slabo razumete hrvaško, vam bom pomagal. Gospod Tomo bo 31.10.2009 na Solarskih organiziral štafeto in to meni na čast (o podrobnostih bom poročal tudi jaz). Tretje:Tomo je car.

23.9. Gre na boljše. Pošteno stopit na nogo sicer še ne morem, bicikliram pa že lahko. Danes dobrih 40km, pa še to je bilo preveč, bicikl res ni zame. Mogoče bi si mogel nabavit sebi primerno makino, konec koncev sem vendarle modern.

20.9. Nepremišljeni mladenič je spet tu! In prva poškodba z njim. Danes je naredilo rrsskk v levem gležnju in zdaj sem kot Herr Flick. Po izkušnjah sodeč bo težka s šprintom. Upam, da bo v dveh, treh dneh vsaj toliko ok, da bom lahko šel na bickl. Je napovedano lepo vreme, časa pa bom tudi imel preveč.

14.9. Sem se hitro prijel posla. Računajoč na široko mrežo poznanstev v svetu zvezd, sem zavrtel par številk, prišel blizu, ampak ne direktno do nje, tako da ničesar ne obljubim. Danes lahko ponudim zgolj tole (zvok se seveda lahko izključi).

11.9. Sem razmišljal o WOCu, pozno v noč. Zaključki? Vedno sem bil prepričan, da sem velik individualist, egocentrik, in da ravno zaradi tega ne morem igrati nogometa. Ampak ugotovil sem, da je štafeta moja najljubša disciplina. Zakaj? Zato, ker je še najbolj timska. Čudno..bemti. Ja, fajn bi bilo, če bi imeli neko štafetno ligo na Balkanu, ma tudi na Slo-O sceni bi lahko uštimali več štafetnih tekem...

10.9. Pred dnevi sem zavohal jesen, jesen je blazno kul. Ni vroče, zelenjave je vedno manj, gozd je spet lep. In Jaka spet trenira z veseljem. No, danes je bil pa spet poletni dan. Odbojka, Krka (ta je še vedno godna),...Aja, SOM, Mali Boršt, sweet...

4.9. Evo vam (vsi, ki pravite, da naj pišem bolj "normalno", da ne veste za kaj gre, da to pa ja nikamor več ne pelje in, da če bo šlo tako naprej, ne boste več brali štorij malika Brzega), vrlo kratka poruka.

2.9. Še sem živ, brez skrbi. Podplati me vsak dan bolj srbijo, ampak še čakam. Čakam na dež. Privoščil si bom supersamomorilski spust iz Šentvida. Zdaj, ko so resne tekme mimo, lahko spet malo več tvegam. Z leti (zvitimi gležnji) sem namreč izgubil neustrašnost in čas bi že bil, da se nepremišljeni pobček vrne..

27.8. Po WOCu, po koncu leta, sem imel vsega dovolj in sem si rekel, da nekaj časa ne bom obul newbalansic, ampak glej ga zlomka, Jaka se mora premikat.

21.8. Ok, konec je. Imam občutek, da sem se šele dobro ogrel in da bi čez tekmo, dve prišel do nekega spodobnega nastopa, je pa tudi res, da sem zbit, in da imam vsega dovolj, pa da me od kopriv vse ne tako prijetno žgečka, pecka. Kakor koli obrneš, verjetno je zakon biti želva, sploh na trampolinu.

16.8. Bom lepo razložil. Torej, pred tekmo sem sklenil, da je čisto vseeno, če sem 34. ali pa 23., cilj je bil jasen, petnajsterica. In prepričan sem, da moram za to tvegati, da moram teči hitreje kot bi smel in ker tudi vem, da lahko dobro tekmo naredim samo, če hitro začnem, sem se iz štartne črte izstrelil kot metek, neumen metek, zalutal metek. In bam, že na prvo brez pravega načrta in slabih 6 minut napake. Klinc, konec tekme.

14.8. Te dni si ogledujem teren. Moram priznati, da so obline kar prave in že prav vabijo. Želijo si mojih dotikov in dobile bodo, kar želijo. Upam, da tudi jaz. V tem primeru je črka A najboljša.

11.8. Mati so se zadnjih deset dni trudili narediti vrhunsko kosilo, po mojem okusu seveda. Nikoli jim ni uspelo. Ali so bili zrezki preslani, pečenka premalo pečena, krompir ne dovolj hrustljav. Ampak danes, dan pred odhodom, se je pa vse poklopilo, ma čudovito vam rečem. Če mi ne bi med zobmi škrtala mivka, bi še zdaj čutil tisto gurmansko boranijo. Hvala mati. Zdaj pa med Ogre.

9.8. Danes sem si privoščil lep 60' tek s parimi pospešitvami, potem pa vrhunec dneva, če ne celo tedna. Zadnja (če bo vse po planu, morda celo predzadnja) masaža pred svetovnim. Ma počutim se božansko. Ni boljše maserke od tete Krke, pa še zastonj je in kar je najboljše, nič nima za povedat.

7.8. Še slab teden. Letos je drugače. Točno vem kaj me čaka, pa ne govorim samo o terenih, vem kakšna bo namestitev, kaj bom počel, ko ne bom dajal vsega od sebe..sploh ne vem, kaj me lahko preseneti, mogoče hrana...

2.8. Mislim, da je bil the vikend uspešen. Zjeban sem kot Vukovar, trebuh je bruslijevsko opraskan in zdaj lahko samo še čakam in odštevam.

1.8. Hitro mineva tole, hitro. Dopoldne na Rašici sem si privoščil debakel, naredil precej napak, nekajkrat stal in buljil v karto brez potrebe, potem sem se pa zbral za popoldanski trening in razvalil. Hja, tudi to se kdaj zgodi. Zdaj pa..ah ja, vse pa res ni za vsa ušesa.

30.7. Danes mi ni uspelo priti do stadiona, sem pa doma naredil nekaj hitrih intervalov in sem kar prijetno presenečen, morem rečt. Jutri se začne še zadnji the vikend pred WOCem, kar pogumno. Več kot nas bo, bolj bo veselo.

28.7. Menjava delovnega mesta je bila ena pametnejših stvari, ki sem jih letos naredil. Bili smo odličen kolektiv, posebna kasta, bad boys, uletovalci na poroke..več pa ne povem, ni za vsa ušesa. Kar se pa treningov tiče, kamenja imam za nekaj časa dovolj, danes spet tista strmina.

20.7. Zamenjal sem delovno mesto. Letos me prvič ne bo moč videti na štartu, se bom držal bolj v ozadju in morda bom le tu in tam prikoral na svetlo. Danes Cirnik in klanci, sem se pošteno skregal s tisto strmino.

17.7. XtremeOr je mimo. Naučil sem se marsikaj, tudi treningi niso bili slabi. Skandinavke pa so bile ali debele ali pa stare, no ne vse, nekatere so bile oboje.

12.7. Še vedno objokujem tole svojo ''nerodnost''. Jutri grem na Trnovsko planoto, baje pride nekaj Skandinavk in nekdo mora poskrbeti za njih, kakšen trening bo pa tudi padel, ni druge.

11.7. Moram malo pojamrat. Danes lep tehničen trening s prvakom in sosedi. Teren bomba, proge tudi, bolj kot ne brez napak, fizično pa tudi ne slabo. Problem pa je v tehniki premikanja po gozdu, kar naprej se nekaj spotikam in padam, slabič sem, slabič. Ampak tudi to se da popravit.

10.7. Včeraj vrtenje na stezi, popoldne 2 uri odbojke na mivki, ko se je že ravno pokazalo sonce. Danes je pa vreme spet bolj normalno za ta letni čas, tako da sem naredil en simpatičen iztek.

7.7. Je že čas, da nekaj napišem. Bil sem v Delnicah na Croatia Openu in tam sem slabo spal. Zdaj pa sem doma in tu dobro spim. Dovolj za danes.

2.7. Začetek in predvsem konec tedna sta posvečena tehniki, vmes pa udarjam hitre zadevce. Tu in tam pa si privoščim še kakšno odbojko na mivki in sproščanje v krškovaških toplicah.

30.6. Firer je pokazal, da le ni tako trdosrčen in da rad pomaga svojim psom. Me je zapeljal na sprehod, na Rašico. In ne samo to, prvih nekaj sto metrov se je celo igral z mano. Ah, če ni to dober gospodar...

27.6. Fajn tole, ko poka in se sveti vse okoli seksi prešvicanega životca. Ampak soparno pa je soparno, bemti.

25.6. Danes klanci, 5x4'. Mi je uspelo priti povsem na vrh, k sreči so bili to zadnji klanci (no, vsaj na tem planu, ne vem še kaj me čaka), ker ne vem kam bi stlačil šestega. Drugače pa se moje ime spet pojavlja v eminentni družbi.

22.6. Ni boljšega popoldanskega počitka od 50' izteka v dežju. Prav fino srhljiv je bil danes Šentvid.

17.6. En džir po Rožniku. Ko sem prigrmel iz gošče na stezo, so mi pot prekrižali 3 psi, pa so se me tako ustrašili, da so jo ucvrli vsak v svojo smer. Najmanjši revček ravno po poti navzdol (tam sem bil namenjen tudi sam), sem ga hitro dohitel, preskočil, v zraku dvakrat zalajal in mislim, da ščene nekaj dni ne bo mirno spalo.

11.6. Huuuaa! Danes spet zgoraj brez, pred nevihto, 7x1000m. Sem zamenjal hlače in glej, glej, zrak sem lepo rezal, kljub temu, da sem neobrit. Sem se počutil kot Mankoč, ko je v najboljši formi.

9.6. Ta teden sem ugotovil, da v bučo najhitreje in največ informacij spravim sredi noči. Pa se zdaj sprašujem, če je enako pri fizičnem naporu. Poigravam se z naslednjo mislijo-en teden bi treniral zgolj ponoči..

7.6. Sem že v dolini. Vtisi? Trening kamp mladincev je težji kot članski, v soboto (80' proga, ura pavze, 120' pobiranje kontrol na terenu kjer imajo lovci svoj Beverly Hills) sem bil zjeban kot Vukovar. Tereni so res božanski, gamsi pa so bili tako navdušeni nad družbo, da je najradovednejši celo malo glodal zastavico. Danes Rogla. Kaj naj rečem? Naj nekdo zriše veliko karto!
5.6. Al so me gledali planinci, ko sem samo v kratkih hlačah šibal mimo njih. Najprej navzgor pa navzdol in še enkrat navzgor in spet navzdol, potem sem jih pa izgubil. Ma ti klanci so super. Jutri grem pa v hribe, baje so tereni božanski..
4.6. Mogoče sem nor, mogoče samo utrujen, mogoče nevaren, mogoče me niti ni.
2.6. Na Rožniku ni dovolj velikega hriba za moj novi (najljubši) trening, zato sem malo prevekslal plan in danes naredil 6x1000m na stezi. Hudiča, moram si omislit neke kratke hlače, tale 3/4 orientacijski dres ni narejen za rezanje zraka.
1.6. Hitro sem prebolel to državno, nasploh se mi zdi, da je vseh teh državnih preveč, sploh pa mi ni všeč, da so tako na kupu. Vse se razvrednoti. Ampak ok, če imaš kuhačo je kosilo vedno dobro.
30.5. Moje noge so prenežne za takšne grobosti. Sicer ni bilo tehnično popolno, ampak enostavno se ne znam (pa tudi ne upam si) premikati po takšnem terenu. No, sem pa ostal cel in to je važno, par prask in buška na čelu so pa itak seksi.
28.5. Po dolgem času spet na Rožniku. Me je zgrabila nostalgija in sem naredil tisti safari s tigri in ostalimi zvermi. Čudno, čudno, ne vem ali so skrajšali routo ali pa sem jaz toliko hitrejši. Kakor koli, na koncu sem moral narediti še en krogec po Tivoliju, da se je ura ustavila pri 60'.
26.5. Treniram, drugega mi tako ne preostane, danes 4km (tempo). Se je trlo srednješolk na ŽAKu, pa ne vem, če so prišle mene gledat ali pa so imeli samo DP v atletiki za srednješole. Pa še ena modrost:" Brez kuhače ni dobrega kosila."
25.5. Mimo je. Vsakič, ko se bom spomnil na to sceno, bom v ozadju slišal tisto znano Gogatovo:" Tudi največji frajerji včasih popušijo!" Sem pa, vsaj zdi se mi, končno pogruntal kaj počnem narobe. Ja, samodisciplina, to mi manjka, če se dogovorim sam s sabo, da je kompas najpomembnejši, potem se moram tega držat 100%! Ampak danes je Dan mladosti, zato ne bom preveč strog do sebe. 60', iztek.
22.5. Ma sej se počutim kot kak profi. Na pot gremo že dan prej, današnji šprint je v bistvu model, jutri pa špas. Fajn, fajn.
21.5. Danes sem se tudi jaz prepustil medicncem, vtisi? Tek po traku je dolgočasen, zdi se mi, da so me malo šparali, Ljubljana pa je ob 5h zjutraj skoraj trondheimsko mirna.
20.5. Počutim se kot na počitnicah. Ko ležim v travi, na hrbtu, na obali. Gledam v modro nebo in veter se igra z lasmi. Mogoče je pa to dobra priprava za vikend. Sicer pa, važno da se imam fajn.
19.5. Delo je opravljeno, bilo je zabavno. Drugače pa ta teden nisem v pravem pogonu, čaka se vikend..
17.5. Sem končno spet vrgel oko na "tazanimive" bloge. In ker sem bolj slab v šprintu, sem ta vikend naredil 3 treninge. Sicer nisem Falcao, ampak naključno mimoidoči mi pa vseeno ploskajo.
16.5. Kaj sem se naučil tam zgoraj? Na Norveško se splača iti julija in avgusta, popoldanski trening lahko brez tezav začneš šele ob 19h (brez luči), močvirja so hitra in seksi, kompas se nekam čudno vrti, gozd je gost. Jutri nadaljevanje...
30.4. Izbral sem tretjo. Zavrtel sem Stevie-ja Wonderja in delal za faks. Hej, celo v dobro voljo sem se spravil s tem, kam gre ta svet...
30.4. Pffeeej jebemti! Čakam na reprizo. In da bo ura 5.00, da se poberem od tu...Ah ja, imam dve ideji. Prva, zavlečem se v kot pod kovter in spim vse do 5.00, druga, zavlečem se v kot gostilne in ne spim vse do 5.00.
27.4. Tile mački mi grejo že pošteno na živce. Ne dajo mi spati, zasvinjajo mizo na terasi, bljak. Hja, saj čez slab teden, bom morda zagledal nekaj, za naše kraje, (beri država Krška vas) ne ravno običajnega...
25.4. Nikoli nisem bil ravno ljubitelj pomladi. Vse to zelenje, pa nadležni žužki, ki se lepijo na švic, bljak. Hja, saj čez sedem dni, bo vse drugače, bolj zimsko...
24.4. Dogaja se, dogaja. Dnevi so skoraj prekratki za vse aktivnosti. Hja, saj čez dober teden bo dan postal bistveno daljši, juhej!
21.4. Res je. Letošnje študentsko prvenstvo organiziram prav jaz. Včeraj sem zadevo, ob tej glasbeni spremljavi, že strasiral. Danes, Rožnik v dežju, 45'.
18.4. Kadar Dani trasira je užitek zagotovljen. Lepa tekmica. Sicer sem malo jezen nase, ker se nisem držal plana. Začetek počasi, ko ''začutim'' karto pa pune bombe. Pa ni bilo nič od bombandiranja (to ne pomeni, da nisem začutil karte), ampak hej! Municjo imam na zalogi, ko bo treba, bom palil.
17.4. Čisto zares počivam. No, včeraj sem se vrtel na ŽAKu, jutri pa grem do Jerneja. Vprašanje imam za vse modrece, kje naj staknem Emita?
14.4. Madžarska mi vsakič znova ponudi novega idola, jesenski je bil Gonon, zdaj pa ga je zamenjal Mr. Rostrup (najbrž je fajn imeti 6 nadobudnih Norvežank pod sabo). Aha, danes sem začel s tednom počitka. Tak lahkoten tek okoli letališča, čista ravnina (12km, 50').
4.4. Blazno kul. Danes sem izbral četverico mož. Verjamem, da so za to akcijo najprimernejši. Pred odhodom sem jih postrojil pred zid, imel motivacijski govor, jutri pa gremo na pot. Neposlušnosti ne bom toleriral, kdor me ne bo zadovoljil, bo ostal na Madžarskem!
2.4. Prebudile so me dežne kaplje, ki so preglasile cimrovo smrčanje. In v takšnem vremenu naj bi delal intervale? Baa. Po vseh jutranjih ritualih sem se le prepričal in se spravil ven. In glej, glej, kljub trpljenju (ja, zato se pa dela intervale, a ne?) sem užival. Kako fajn je, ko se dežne kapljice mešajo s švicem in potem se otreseš kot pes..blazno kul.
31.3. Nove Craftove pajkice niso samo seksi, ampak tudi čudovito režejo zrak. So kot Hally Berry, ravno prav črne, ravno prav simpatične, udobne, ampak zajebavati se pa ni dobro z njimi. Tempo tek, 4km.
30.3. En džir okoli Rožnika. Začel počasi, potem je pa pri Čadu tako zadišalo po pleskavicah in uštipcih, da sem malček pojačal in pobegnil skušnjavi. Aja, še modrost: Go home and practice.
28.3. Mali Boršt je ekstra. Danes mi je celo uspelo, da se v tistem mojem "bermudskem trikotniku" nisem izgubil, sicer sem bil grozno previden in nisem ravno letel. No, ko sem se spuščal v zadnjo vrtačo sem elegantno zapel v vejo in poletel naravnost v dno, na mah.
27.3. Zjutraj sem slišal tepca na radiu, ki je jamral o tem, da pomladi še kar ni in ni. Mah, samo v gozd se je treba spravit, tam že vse brsti. Še srne imajo manj bele riti. Jaz pa sem zavohal poletje.
26.3. Intervali na Jacquesu (to je ŽAK, za vse neuke). Pri teh intervalih gre samo za tajming, kilometer lepo razdeliš na 5 delov in se potem vsakih 200m kontroliraš, čisto preprosto. Ampak, a se samo meni zdi ali je vse odvisno od tajminga? Govorim o tem, da je pač treba biti ob pravem času na pravem mestu oz. v pravem trenutku potegniti pravo potezo...
24.3. Prvič v karieri sem bil na Jacquesu sam, no veter se je tu in tam oglasil in po dobrem treningu sem prišel do naslednje ugotovitve :"Sve je sranje osim pišanja, a i pišanje je sranje kad pišaš u vetar."
23.3. Danes sem govoril z dragocenim bralcem. Zagrozil je, da oka več ne bo metal na moj blog, češ da je premalo razumljiv, blog in ne on. Torej, danes sem tekel. Na Rožniku, to je tisti gozd nad Tivolijem, skoraj v centru Ljubljane. 60 (šestdeset) minut oz. 1 (eno) uro, takšen simpatičen tempo (5'20''/km, to pomeni, da sem naredil dobrih 11km).
22.3. Dani je car. Ne bom razlagal zakaj, me preveč bolijo noge. Nummer sex je bil orgazmičen. Ravno takšen kot žene košarkašev-do jaja! Aja, pa trener se je tudi oglasil, jutri se spet začne delati po planu. In če ne veste, Dani je car.
21.3. Numero tre, bellisimo. Veter, vrtače, divje svinje. Quattro, nebo se je razjasnilo, v moji piksni pa se je stemnilo. Tako se to NE dela. Jutri nummer fem och sex (dva puta).
20.3. Šwing! Ma neverjetni smo, prvi trening smo naredili pozimi, drugega že spomladi. Prvi paljenje do solznih oči, drugi paljenje do kozlanja, skoraj. Ma ja, tako se to dela. Jutri numero tre e quattro.
18.3. Ko sem si zjutraj na balkonu s svojim švicarjem strigel nohte in se gladil po bradi, je zapihalo, zadišalo je po oceanu, po Madeiri. Brez oklevanja sem stekel v gozd in užival 105', še prej pa sem švicarja lično spravil v predal.
17.3. Fartlek na Rožniku. Sem tu in tam malo pritisnil, tako kot tale mojster. Namesto las pa je veter mršil brado, še dan dva, pa bom po 7 letih spet začel uporabljati glavnik.
16.3. Pha, ne maram opornic. Opornice slabo vplivajo na mojo svobodnjaško dušo. Lipica je mimo in zagnal sem jih v kot, kratilce svobode namreč...
14.3. Današnji dan sploh ne bo zapisan z zlatimi črkami, v bistvu sploh ni omembe vreden. No edino, kar si je vredno zapominiti je to, da oni kletar, ki ima tu in tam osmico, ni ravno mojster, pršut je pa tako ali tako preslan.
12.3. Kako fajn je, ko veš, da je za tabo dobro oddelana zima, da imaš dosti materiala in lahko gradiš kar želiš. Fajn je, ko ni treba razmišljati o bližnjicah, ker takšne bližnjice niso ravno prijetne...če verjamemo Tiltnesu.
11.3. Ha, šef se je oglasil in mi pričaral nasmešek, v bitvu sem si ga sam, s 45 minutnim iztekom v svežem jutru. Hja, do danes sem se počutil, kot tiste deklice, ki pomagajo organizirati Zajla Fest in čakajo na moja navodila, ker same res ne vedo, kaj in kako naj naredijo. Mogoče bom pa letos zaradi tega, ker vem kako jim je, bolj strpen in ne bom renčal kot stekel pes.
10.3. Ok, prebavil sem vse pleskavice, lave in različne pristope k stvari. O tekmah govorim. V Srbiji sem se namreč malo poigral in prišel do novih spoznanj, ki mi bodo v letošnji sezoni prav fino koristila. Uh, čakam Lipico..
6.3. Danes sem se sončil, vmes še malo zašvical in spustil nekaj krvi, tako iz preventive. Tu in tam sem pa celo zamižal, če lahko miško, lahko seveda tudi jaz.
4.3. Včeraj sem celo nekaj razmišljal, danes pa sem zmazal izjemno pleskavico na Skadarliji. Ko je padel mrak, pa sem preganjal srbsko mladinsko prvakinjo na 800m, 12x po 300m (55"), dober trening vam rečem.
3.3. Spet me ni doma in nisem "poslovno" na poti, temveč prostovoljno. Včasih je dobro iti drugam samo zaradi tega, da vidimo kako dobro nam gre, kako lepo je običajno življenje in kako srečni smo..
1.3. Skok v Vipavsko dolino, kjer naj bi bilo sonce (ga ni bilo toliko kot na JV), zabavni tereni (trnje in nasploh agresivna vegetacija) in druženje (s Hribarjem sva bila preljigava). Je pa bilo super, ker se je vohalo pomladansko brstenje...
28.2. Sicer sem namignil že na Pagu, ampak sekretar, danes še enkrat javno povem. Jutri vas pridem izločit iz boja za stopničke..
26.2. Se je tu in tam toliko govorilo o tem, pojavljali so se celo določeni strahovi, zdaj ko je mimo, je bil pa čas za pivo (regeneracija pred puščanjem krvi, motivacija je na višku).
24.2. Sem želel spisati nekaj o Pagu in dogajanju med kamni, pa mi ne gre. Vse kar želim povedat je to, da sem v puščavi še enkrat prišel do spoznanja, da je življenje sila preprosto, če počneš tisto kar želiš.
22.2. Sem nazaj. Sesut. Je pa um ojšter kot že dolgo ne. Hvala vsem za družbo, prav posebna zahvala pa gre firerju. V čast mi je, da sem Vas lahko opazoval in se učil.
20.2. Grem v puščavo, gledat nebo in zvezde. Baje spet divja burja, kar ni nujno slabo, saj veter včasih prinese najlepše...
18.2. Sredica krofa je vrhunec krofa samega, sredina tarče prinaša največ točk, torej je logično, da je prav tako vrhunec in sreda že po imenu predstavlja sredino tedna, torej če vse skupaj povežete, je jasno, da je bil današnji dan vrhunski.
17.2. Glede na to, da bom od petka do nedelje uničeval čevlje na otoku, je bila sprememba plana tu na celini potrebna. Zato sem se danes ob spremstvu lune spravil na Jacques. Tam pa reflektorji kot na štartu Tiomile, mejduš. Ampak samo 5km in ne 20', in brez soja luči se več nisem počutil tako zvezdniško, zato le 18'15''.
16.2. Obdobje izpitov je za mano, nov urnik je tu, plan pa do marca ostaja enak. Danes torej, ponedeljkov fartlek, Rožnik in (tako pravijo) seksi prešvicani Brzi.
14.2. Končno je prišel tudi takšen dan, bi bilo res čudno, če ne bi. Ja, danes se mi resnično ni ljubilo nase navleči crafta, obuti Inov-8 in zaštartati garmina (malo reklame, pa lahko naredim, a ne?). Ampak, kar se mora se mora in ponavadi na koncu vse skupaj le ni taka mora, sploh če se zavedaš, da te pripelje bližje sanjam...
13.2. Prišlo mi je na uho, da je članski selektor, zadnjič v Dragomerju, nekoliko ogorčeno sekretarju izdal mojo kilažo. Ker se zavedam kako pomembni so ti ljudje, ti z nazivi (ja to so tisti, katerim sadjar pred blokom vsako jutro reče:"Kaj bo šefe?"), sem si danes odstranil noht na palcu leve noge.
12.2. Če bi bil krt, bi danes preklel stvarnika in svoje življenje, ker pa nisem krt, je nasmeh na obrazu neizbežen. Današnji trening je bil..ah, bom uporabil besede šampiona Hribarja:"Držte me da ne skočim!"
11.2. Današnji dan je bil dan za sladokusce in gurman kot sem jaz, ga s kruhom pomaže!
10.2. Treniram (zadnje dni na Rožniku), jem (zadnje dni tako kot se spodobi za zimski čas), spim (zadnje dni po diagonali).
8.2. Miha nas očitno nima ravno rad, je pripravil progo za merjasce. Moram priznat, da odojkom niti ni šlo slabo. No, danes je aktualna neka druga zgodba. Poglejte to. Hja nič, brž v vrsto za karte, jih je samo 54000.
7.2. Sem sledil, najprej nadobudnemu mladincu, potem želji po superiornosti, zvečer pa edinemu. Še enkrat več je slednji upravičil svoj naziv. Pa še nekaj off topic, komaj čakam tople kraje...
6.2. V sredo sem ugotovil, da sem naveličan zime, da imam dovolj pajkic in craftov ter da bi jo najraje podurhal nekam na jug. Danes pa, glej ga zlomka, v državi Krška vas in njenih kolonijah, sonce in 15 stopinj (Celzija, ne Kelvina). Hua! Zadnji, sedmi 100m šprint je bil najhitrejši!
5.2. Firerjevemu psu je danes sledil mladi labradorec. Očitno je stvarstvo odločilo, da pred vikendom potrebujem malo inštrukcij. Tako, zdaj sem resnično pripravljen na šnicl.
3.2. Tale februar se je začel čisto drugače kot sem pričakoval. Današnji fartlek na Rožniku je bil klanje, masaker. Se psihično pripravljam, ker zna biti cel teden takšen.
1.2. Januar je v arhivu, pozdravljen februar! S februarjem se končno začnejo prve prave odprave, sem že na trnih...
<tbody