BLOG - JAKA
SEZONA: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010/11, 2013
| 24.7. | Se opravičujem vsem dušam, ki so tako ali drugače povezane z OOCup-om. Že dva dni jih pere dež. Pridem jutri in s seboj pripeljem sonce. Drugače pa vidim, da mladinski selektor nekaj negoduje, moram preverit, če upravičeno. |
| 21.7. | Jutri se začenja. Letos me, sploh ne znam prešteti po kolikih letih, ne bo. Malo me stiska pri srcu. OOCup je majka. Morda se oglasim kakšen dan, da vidim, če teče vse kot mora, ampak načeloma se ne bojim, da ne bi. Ivan, Dani & kompanija, uživajte. Tole je samo za vas. |
| 7.7. | Pa dobro, napredujem. Če bo šlo tako naprej, si bom toliko ojačal ramenski obroč, da bom na Pokljuki letel na smučeh. Kljub temu, da nimam tehnike, ta tako ali tako ni pomembna, al' kaj? |
| 4.7. | In dobil sem odgovor. Še en dokaz več, da se vrh širi. Prav vesel sem za Avstrijca, pa Francoza (in njegovo sestro) tudi. Krka pa še ni godna... |
| 3.7. | Ok no, tudi orientacija zna biti ekstremno kul. Današnji tek v Malem Borštu je bil tisto, zaradi česar se to grem. Poezija. Srčece se je ogrelo. Mimogrede, poglejte to, je to možno samo na šprintu ali tudi pravih moških zadevah, se sprašujem. |
| 2.7. | Klinc pa orientacija, vinogradništvo, to je šport. Ko s 30kg na hrbtu, tri ure rineš v en in isti klanec, to seveda pomeni, da se tudi vračaš, z roko pa ves čas mahaš gor in dol..ee, takrat veš, da si naredil dober trening. Danes si bom pa privoščil borovnice in tehnični trening. |
| 21.6. | Kot selektor in človek, ki je delal velereklamo za AA-Cup, se opravičujem vsem, ki sem jih s svojo simpatičnostjo in sladkimi besedami zavedel, in so zaradi tega zapravili vikend v tisti bruki. Kakor koli..nimam časa. |
| 11.6. | NAJ IZVE VES SVET (tudi oni kereljci tam v cerkljanskih rovtah)! |
| 9.6. | Hiter sem. In izbiram prave klance. Na Rožniku se dajem (sem se dajal, če sem čisto natančen) z istim kot Andrej Jerman. Sem danes švignil mimo njega kot bi on mimo mene na Kitzbuhelskem Streifu. Je pa fant velik, ogromen je. Najbrž bo to razlog za to, da sem kar poletel mimo njega. No, se pa očitno zaveda tistega o gibalni količini... |
| 8.6. | Aha, zdaj pa vem kdo je najbolj iskan orientacist v Sloveniji. No, saj to niti ni takšno presenečenje, sem bil očitno prevelik bizgec, ko sem mislil, da mu lahko konkuriram. Mario Vaffo! Pa a vam res še vedno ni jasno kdo je to? Vam res moram izdat skrivnost? Naj vam bo, poleg vseh naslovov (Evropski prvak v orientacijskem teku) in osvojenih src mladih in starih fantov/gospodov je človek imel čas nastopiti tudi v enem od slovenskih filmov... |
| 1.6. | Analiza Boba Rocka je opravljena. Žalostno je, da na takšnem terenu nisem sposoben odlaufati brez napake, še več, šest (6!) minut napak je katastrofa, letos še nisem odlaufal slabše tekme. Zato je še bolj žalostno to, da me nihče ni sposoben premagati. Vedno bolj razumem Hribarja. Žalostno je tudi to, da sem po tem, ko sem ujel Janeza in Rajkota začel bezljati, kot je rekel Mr. Zmrzli:"Takoj ko je nekdo zraven, imaš še eno stvar na katero misliš. To pa sploh ni dobro. Ampak v Sloveniji je to težko trenirati." Počasi razumem tudi Kofola. Veseli pa me spoznanje, da so se treningi spustov očitno obrestovali, saj sta oba iz mojega vlakca po tekmi rekla, da sem superioren v spustih (no, naj pride Hribar, on bo prava primerjava). Aja, očitno le imamo perspektivo na Slo-O sceni, poglejte vmesne čase nadobudenga J.Gorjupa. Impresivno... |
| 29.5. | Klinc pa Bob Rock, poglejte to! Trgaj... |
| 26.5. | Ob popoldnevih kot je bil današnji, me Rožnik na moč spominja na Tømmerholt. Tekačev form (v dveh pomenih) ovakih in onakih. Samo pločevink piva in kondomov je v našem gozdu precej več. Morda pa zaradi tega tam gori nimajo ''problemov'' s pokojninsko reformo... |
| 24.5. | Lenarim, kuham, študiram, občudujem..v soboto se obeta, Hurikana pa ni. No, vsi slave in buteljk željni boste lahko stavili na dan tekme, pocukajte me za rokav. Če pa ima kdo že zdaj izbrane favorite in želi še kaj javno pripomniti pa naj pošlje mail dvakratnemu prvaku (jpiltaver@gmail.com), pravila ostajajo ista M21E, prva tri mesta, razlika med 1. in 3. Svojega konja lahko izberete tu. Srečno! |
| 19.5. | Ko veš, da te doma čaka hladna, sočna lubenica (mimogrede, vem da spada med bučevke, ampak a mi lahko kdo pove ali je sadje ali zelenjava?), ni nič čudnega, da v štiriminutnem intervalu narediš daljšo pot kot običajno. Drugače se mi pa zdi, da bi v teh dneh brez težav preživel s plodovi narave. Jagode, lubenica, mimogrede-kako naglasite to besedo?, keršičeva špikana pleskavica, samo še češnje narabutam... |
| 17.5. | Saj razumem, da se Hribarju zdi konkurenca v Sloveniji preslaba in zaradi tega beži v tujino, to je celo pohvalno, da pa z nami ne deli svojih modrosti...eee, to mi pa ni všeč. Bravo za danes torej. Mimogrede, kako je pa s Hurikanom letos? Največji bravo pa za Andreja B., ki se je vrnil na sceno. Čudovito. |
| 15.5. | Vsi, ki ste se odpovedali današnji tekmi ste papki. Total brutal. Hja, glede na to, da še pred dobrim dnem niti nisem vedel, če se bom sploh lahko vrnil v Slovenijo, in da je bil edini tek v zadnjih osmih dneh 25 minutno namakanje podplatov na peščenih barcelonskih plažah + nešteto prehojenih kilometrov po ulicah mesta, je rezultat kar spodoben. Dani, tebi se pa opravičujem, ker (izjemne) proge nisem odlaufal v pričakovanem času. No, če bi ti zrihtal vreme bi mi najbrž celo uspelo, tako me je pa ob prvem pospeševanju, ko sem v gobec ujel sibirski zrak in nekaj snežink, začelo čudno špikati v pljučih. Sem celo progo odlaufal v četrti. |
| 6.5. | Kaj se to dogaja z webmojstrom? Saj je lepo drevo, ampak da ga gledam(o) že več kot mesec dni je pa tudi malo preveč. Zadnjič sem ga skušal zvabiti na trening (bi ga malo pobaral o t.i. updejtanju, ker me že ljudje na ulici ustavljajo in sprašujejo kaj je narobe), mi je sicer uspelo, je pa res da sem jaz bil na Rožniku, on pa (najbrž) nekje v Posavju. Zatorej danes to spraševanje. Rad bi bil razsvetljen. |
| 4.5. | Pa a je Ljubljana res tako majhna, da ni nič čudnega, če vsak dan srečam najmanj dva (2) orientacista? Ma ne, pozna se dobro delo OZS, orientacistov je toliko! Še informacija iz terena. V gozdu skoraj da ni drugega, kot starejših gospa, ki nabirajo smrekove vršičke. Pazite na njih. Vršičke namreč, vi divjaki. |
| 2.5. | Poglejte to, očitno se ni za šalit s Hribarjem. Me je pogled na rezultate tako zmotiviral, da sem že 15 minut po tem, ko sem se prevrnil iz postelje, znašel na ogrevanju za testni krog. Brca v rit na daljavo očitno. |
| 27.4. | Ljudje, pa jaz napredujem! Danes sem se vrnil na kraj, kjer sva s Hribarjem, kot nadobudna mlada psa puščala kri in dihala legendi Bojanu za ovratnik (tudi prehitela sva ga kdaj). The klanec! Kaj naj rečem, šlo mi je. Pa sem šel malo preverit čase. Pred sedmimi leti je bil povprečni tek ravno sedem sekund počasnejši. Sekunda na leto..hm, zdaj pa jaz izgledam kot da žvečim grenivko in česen hkrati... |
| 26.4. | V petek (22.4.) sem se tako legendarno zrušil z bicikla in se razlimal na največjem križišču v državi Krška vas, da je bilo nujno potrebno ukrepati. Še predno se je govorica razširila, sem pobegnil lizat rane na Pag. Pa sem si že na prvem treningu zvil gleženj, sem potem še pol ure laufal in ga zvil v drugo stran, tako da sem samo po dnevu počitka že osvojil tokrat res čudoviti SV.Vid, da o plavanju sploh ne govorim. Zažgan sem pa ravno tako kot velikonočna potica, ziher sem cel hrustljav... |
| 19.4. | Ma nekaj je na teh klancih, vam rečem. Danes se je po petem (po vrsti), na vrhu pri klopcah, prikazala mična gospodična v športni opremi. Vsakič ko sem se, kot ranjen gams s krvavimi očmi in peno okrog gobca, vrnil tja gor, je bila manj oblečena oz. bolj slečena. Je pa imela več kot pet kosov oblačil na sebi, jaz pa več kot deset klancev tudi takšni motivaciji navkljub ne zmorem. Pri končnem nasmešku in Živjo! je torej bila še vedno "spodobna" in to po vseh standardih zahodne civilizacije. |
| 17.4. | Pred DP v šprintu sem na ramenih ter v srcu čutil posebno breme, iz posvečenih vrst najhitrejšega orientacijskega kluba v Sloveniji, je prišlo navodilo-Naslov mora priti v OK!B. Zadevo sem torej vzel blazno resno in celo naredil nekaj treningov šprintov. Na tekmi pa sem največjo neumnost naredil takoj na štartu, vzel sem namreč napačno karto, zahvaljujem se prisebnemu Vladimirju Rogulji, ki me je opozoril na napako. Za edino resno izgubo časa pa nikakor ne morem kriviti sebe, temveč kartografa oz. postavljaljca kontrol/traserja, na taka bingo mesta se kontrol ne postavlja! Dejavnik sreče je potrebno omejiti kolikor se da, zapomnite si to. Z dopuščanjem (sodnik?!) takšnih šalabajzerskih prijemov kvaliteta tekmovanj pada, dajte mislit na to, lepo vas prosim. No, forma pa je, s Štamfijem sem bil ves čas v štric, kljub temu da sem kmet in uporabljam star čip, pa še neobrit sem bil. Pripeljite mi Hribarja! |
| 14.4. | Bubi je pripravil jako simpatično zanimacijo. Najbolj sem užival v tem, da sem končno lahko razvil vso hitrost, ki jo premorem. Kljub temu, da izgledam sila težek frajer, sem bil pred štratom živčen kot že dolgo ne. Verjetno zaradi mojih navijačev. In to ne onih, ki se skrivajo za računalniki in se igrajo na facebooku, temveč tistih zares zvestih, s katerimi po tekmi spiješ pivo in malcaš suši. Sicer ne vem kaj točno to pomeni, ampak vedno sem si želel to reči-To zmago posvečam navijačem. |
| 12.4. | Verjamem, da se ne sprašujem samo jaz, zato je zadnji čas: Kje si Hribar? Gde si bre Hribaru? Where are you Mr. Hribar? Hvor er du Hribar? Donde se Hribar? Dove sei Hribar? Wo bist du Hribar? Missä olet Hribar? Waar ben je Hribar? |
| 9.4. | Temu jaz pravim pozorni bralec, ko te človek obvesti o napaki, ki se prikrade v objavo. Časti in piva vredno. Ste opazili, kako je v tednu, dveh vse ozelenelo? Vsak teden delam intervale v istih močvarah in se počutim kot oni Grk, ki je "bench pressal" tele, ki se je razvijalo v kravo. Blazno kul. |
| 7.4. | Odkrivam skrivnosti orientacije. Vedno sem mislil, da trening šprinta ni kdo ve kako koristna reč, nekaj takega kot jazz in freestyle fuzbal-predrkavanje žoge, brez da bi zabil gol. Ampak to sploh ni res, vsaj kar se šprintov tiče. Branje karte pri veliki hitrosti, hitro odločanje, vse to je odlična podlaga za ''taprave'' tekme. Pa še v urbanem (ponavadi) okolju se dogaja, in te vsi čudno gledajo, naslednjič bom zgoraj brez in v superman gatah. |
| 5.4. | Med iztekom sem razmišljal katera reč minule nedelje je vredna zapisa z zlatimi črkami. In evo. Končno se je vrnil. Človek s katerim sem leta 2002 po Alicanteju (neuspešno) iskal ''braziljanke po čoškima". Zver (naj vas dobrovoljni nasmešek na sliki ne zavede). |
| 4.4. | Sploh nisem razpoložen za pisanje, ampak čutim neko dolžnost do vas, bralcev. Včeraj (se) je dogajalo. Sem se kar napalil na tole tekmo, priznam. Me je pa hudičevo zanimalo kje trenutno sem, s formo namreč, drugače vedno vem kje sem, razen v okolici 6.kt (karte vam žal ne morem pokazati, tako da tudi vi ne veste kje), tam sem bil pa precej zmeden. Forma sploh ni tako slaba, ampak bo pa treba več delati s karto. Da sem po 19' teka pridelal več kot polovico končnega zaostanka je brce v rit vredno. Sem se pa potem zbral, to je pa fajn. Za vedno pa si bom zapomnil briljantno odlaufano etapo na 16.kt. Vprašajte Zmrzlega... |
| 31.3. | Ljudje mi zadnje čase pravijo, da nisem normalen. Tudi ona veverica, mimo katere sem danes 16x laufal, je prav čudno zavijala z očmi. Morda je pa res nekaj na tem. Kakor koli, daljnega leta 2002 je v okolici švedskega mesta Skövde (raje ne sprašujte kako se to izgovori, ker še danes ne vem)legendarni Irec David Healy po žlebu, s pintom piva v roki, priplezal v 2.nadstropje. Ko so mu rekli da je nor, je odgovoril:"Me crazy?! No, I am just fucking Irish.". Torej:"Jaz, nenormalen?! Ne, jaz sem orientacist!" Ko smo že pri tej posebni sorti, ne boste verjeli, danes sem na Rožniku srečal orientacistko, 15 minut kasneje pa še orientacista. Sumim, da je to zgolj plod domišljije. Po klancih se znajo možgani skisati...pa smo spet pri (ne)normalnosti... |
| 29.3. | Tile žabci pa niso kar tako. No, firer se je končno odločil, da mora raja začeti spoštovati vso njegovo veličastno bit tako, kot jo spoštujemo njegovi stekli psi. Oh, kako zelo si želim, da se me bo v nedeljo usmilil in me odpeljal na pravi sprehod v gozdove okoli Komende. |
| 28.3. | Numalu vas zanemarjam, to pa še ne pomeni, da se ne dogaja. Danes sem se skoraj dve uri metal na razne finte, češ-ma, imam samo ene pajkice in glede na to, da dežuje, mi jih ne bo uspelo posušiti do jutri, če grem v to sivino...ali pa-ma, preveč sem zmatran za intervale, iztek je pa itak za ženske...Ampak! Sem se zbrcal v rit. Bomba. Skoraj da ni lepšega kot stati pod tušem in opazovati kako močvirsko blato izginja v odtoku. |
| 23.3. | Nikakor se ne morem odločiti ali mi je ljubše, ko sem med tekom čisto lahek, ko je vsak korak igra, čudoviti ples, ali pa so težke noge, garanje in blazen pogled tisto pravo. To je nekako tako, kot če bi primerjal gibanje antilope in merjasca. Kdo je večji frajer? |
| 21.3. | Kolikor je meni znano drevesa izgubljajo liste in iglice (saj tudi smrekam odpadajo, sem videl letos, na novoletni jelki...čeprav tista je bila brez korenin, najbrž da je to razlog) jeseni, pred zimo. Danes pa je pomlad, jaz sem se pa iz treninga vrnil z iglicami in praskami okrašen. Zanimivo. Morda pa ima hitrost kaj opraviti s tem. Sigurno. |
| 20.3. | Danes pa smo 20. In odigral sem partijo fuzbala, po dooolgem času. Z izjemo podaje nasprotniku za prvi gol, nisem imel prebliskov. Drugače pa razmišljam kako je z moštvenimi športi in mano. Ni mi ravno všeč, ko sem odvisen od drugih, pa od sodnikovih odločitev. Stvari raje rešujem sam, vedno in povsod. Ampak obožujem pa kontakt, in možnost kakšne sočne opazke namenjene nasprotniku. Kljub dolgi pavzi, sem v tem še vedno mojster. |
| 18.3. | Uh, tek je tako zakon, da me ponese v prihodnost..Ah, težko je pisati objave, ko mi najbolj zvesta bralka, človek bi rekel odvisnica, gleda pod prste. Folk, 18. smo. |
| 20.3. | Tek je zakon. |
| 14.3. | Na misiji sem. Kaj vas levake (no, najbrž so tudi izjeme) briga kje. Sem pa očitno precej zajeban model, glede na to, da imam omejeno gibanje (mimogrede, tudi do te mašine v katero momentalno zrem, sem bil eskortiran). Le dvakrat (jutri morda trikrat, če bom priden) dnevno me izpustijo s ketne, in takrat se mi strga. Rep v luft, pogled naprej in gas. Se pa vedno zvesto vračam, najbrž da zaradi hrane al' kaj? Ugotovil sem, da ne razmišljam prav veliko. Čeprav, če sem to ugotovil, sem že moral razmišljati...Ah ja, nedisciplina. |
| 6.3. | Kaj sem se naučil na Pašmanu? Da sem preveč orientacista za treking (to pomeni, da se preveč zanašam na karto), in pa da nimam odločnosti kot Bojan in Andraž. Onadva z intuicijo najdeta prehod skozi največjo šikaro, jaz pa se zapletem v največje sranje. Je pa bila fajn izkušnja, ampak dvomim, da se bom v bližnji prihodnosti spet šel kaj takšnega. Pa še nekaj. Kaj je prednost, če ne zmagaš? Med popoldanskim počitkom te ne zbudijo novinarji...če si seveda ne deliš sobe z zmagovalcem. |
| 4.3. | Toliko dni v kosu pa letos še nisem počival. Fajn je. Sicer pa odhajam na morje. Ne,ne, ne grem dopustovat. Če bolje pomislim, imam zadnje tedne dopust med tednom, vikendi pa so ena sama akcija, dril. Tudi to je fajn. |
| 1.3. | Ogledal sem si film v ne-tako-komercialnem-kinu Kinu Dvor. Očitno sem naletel na nek umetniški film. Ma še Aramejščine razumem več, kot pa sem uspel doumneti tole reč. Ljudje pa so kot drogirani v popolni tišini spremljali tudi odjavno špico. Premaknjenci. Zaključujem, da to ni bila umetnost, vsaj zame ne. Umetnost je nekaj ob čemer nam je prijetno. Al kaj? Vsekakor slabo naloženih štiri evrov. |
| 28.2. | Ljudje, februar je okrog. Z njim se poslavlja tudi famozni Ikonen, ki je vseh 28 dni cel besen ždel tu nad mano (klinc pa Minna). Spet nekaj faktov: 31 treningov, 38 ur, 345km. V marcu pa se bo pelo in plesalo z neponovljivim Jay Kay-em. Če ne veste kdo je to, izvohajte čuveni brlog. Glede na to, koliko se trenira, to ne bi smelo biti pretežko. Merjasce se tudi na daleč voha. |
| 27.2. | Kaj sem se naučil na Pagu? Da kamenje sicer rocks, ampak da tudi požira čevlje. Se sprašujem, če je Sv.Vid (najvišji vrh Paga) vsako leto višji, glede na to, da vsakič pustim toliko podplatov na tistih britvicah. Da skoraj da ni britvice, na katero si ne bi upal stopiti, in da sem sposoben prečkati minsko polje, samo trdno odločen moram biti. Ugotovil sem tudi, da je zabavno, ko je burja tako močna, da te kar prestavlja in so zaradi tega tvoji gibi na trenutke povsem nenadzorovani, to pa na polju britvic niti ni najbolj luštna reč. Je pa zabavno, še enkrat, zabavno je. Aja, stari Bukowski pa ni ravno zame. |
| 23.2. | Kot sem že omenil pred tedni, so letošnji prvi cilj spektakularne škraplje. Po zgledu edine prave in po vrhu vsega še živeče legende (007) tega plesa v švic in kri zaljubljenih nepoboljšljivih romantikov, grem prisluhnit zgodbam morja že ta vikend. Morda vam z vetrom pošljem kak poljub. In ne pozabite:Kamenje Rocks! |
| 22.2. | Danes so mi na izteku delali družbo trije nadobudneži. Prvi je odpadel po 5', drugi po 7', tretji pa je vztrajal 15'. Da ne bo pomote, ne govorim o pseh, krtih, avionih ali čem podobnem, ampak o treh bodočih gradbincih. Hja no, bolj klavrno je bilo vse skupaj. Je pa verjetno lažje naučiti fuzbalerja teči, kot tekača dobro igrati fuzbal. Naj se tolažijo s tem. |
| 21.2. | Tudi študentje več niso to, kar so nekoč bili. Zavrnitev trening kampa na raskavem otoku po izpitnem obdobju je greh. Moraš biti pa res premaknjen, da se odpoveš uničevanju športne obutve, bolečim podplatom, krvavim žuljem, burji ki prestavlja avtomobile,...Sem skušal z vajami za moč prežvečiti vse skupaj a ne gre. Morda me pa masaža sprosti. |
| 19.2. | Kaj naredi človek, ko se mu zdi, da se je v zadnjih dneh malček izgubil, da je nekako izgubil samozavest, in da gre precej stvari kar mimo njega? Pred spanjem navija tole in se našpiči do konca. Zjutraj pa zbranih misli v lahkotnem tempu odlaufa na štart testnega kroga. Potem pa BAM! Samo še bolečina in ona...ona ki maha tam daleč, a je z vsakim izdihom, z vsako kapljo prelitega znoja bližje. Ko v cilju ustavi uro, jo doseže. Z rekordom kroga je samozavest nazaj. To je to, zaradi nje se počuti kot kralj sveta. |
| 16.2. | Opažam, da je pri nas vse več koncertov tribute bandov. Pred časom kao the Doorsi, zadnjič Letz Zep, obetajo se Dirty DC..smo res takšni revčki, da tapravi mojstri nočejo k nam, mi pa se zadovoljimo z ''drugo ligo''? V orientaciji je k sreči drugače, največji mojstri z veseljem hodijo k nam, ker vedo, da so pri nas fenomenalni tereni in odlične karte. Dejmo še mi to izkoristit. |
| 15.2. | Po vikendu kot je bil zadnji, so navadni teki po Rožniku sila dolgočasni, sploh ne vem kaj bi vam povedal. Morda le to, da mi je selektor, ali pa je morda bil Hribar, ne vem točno, rekel naj ne treniram preveč, da ne bom slučajno boljši od njega. Lepo. |
| 13.2. | Najprej zahvala D. Lebarju za vnovično izjemno trasiranje, in pa največjemu klubu v tisti grapi tam doli, OK Azimut, za krasen tisk kart. Sicer sem nameraval zahvali napisati ob koncu objave, ampak ker bojda obstojajo tudi taki čudaki, ki mojih domislic ne preberejo do konca, je edino prav tako kot je. Pa še nekaj ocvirkov. Trening kamp je bil izjemen in sila produktiven. Bušk in prask sem si nabral za polno košaro. Pa še nekaj, mladenke ki delajo v pliskoviškem hostlu, so v že v zgodnjih jutranjih urah, ko sem še sladko spal, selektorja spraševale po nekem J. Piltaverju, ki naj bi bil njihov gost. |
| 10.2. | Kot pred dvemi leti na stadionu OFK Beograd, le da tokrat ne v družbi podivjanega tropa Dorčolcev in mladinske prvakinje Srbije na 800m, temveč v družbi starega (ampak res starega) borca, ki si je za sprehod, kdo bi vedel zakaj, izbral zunanjo stezo ŽAK-a. Jutri pa akcija, obeta se žur. Veliko nas bo, torej bo tudi veselo (po Zmelkoowih). |
| 8.2. | Klinc pa kulturni praznik(i). Službe tako ali tako nimam, tako da zaradi "prostega" dne ni veselja, v Ljubljani tudi nisem, da bi lahko izkoristil brezplačne vstope v ovake in onake muzeje, galerije ter ostale hiše kulture, v katere zaradi povezave z ono prvo točko drugače ne zahajam prav često..hja, zame je to čisto navaden torek, dan za dveurni solo ples po grapah in vrhovih Gorjancev. |
| 7.2. | Danes se premikam kot popipsana muha. No, da ne bo kdo mislil da letim. Tega (še) ne znam, razen tu in tam, naprimer ko se v zraku zavem, da je pod mano luža, jaz pa si ne želim zmočiti nogic, in se potem kar od zraka odrinem ravno toliko, da pristanem na suhem. Dobri orientacisti bodo vedeli o čem govorim. Nazaj k pipsu..tako je zaradi še ene lenobe. Včeraj zvečer nisem raztegnil mišic in evo...ccc. Mulčki in vsi ostali, raztegujte se. |
| 6.2. | Še dobro, da me je selektor (nekateri pravijo da je genij) zvabil na tole. Zdaj vem, čemu se moram posvetiti naslednji vikend. Len sem. Ne da se mi pogledat na karto in vse delam po občutku. Imam lepo izbrano napadno točko, ampak da bi ves proces dosledno izvedel..ee, jok brate. Namesto pogled v karto, pogled v gozd in iskanje objekta, ki se mi zdi ''dovolj'' pravi. Pa kaj sem rekreativec al kaj?! In map we trust! To si bom vgraviral v čelo, se igral narcisa in buljil v ogledalo. |
| 5.2. | Folk! Februar je, čas za kratke rokave in hitre teke. No, prejšnja leta sem z ubijanji začel kasneje, ampak če je vroče kot v Egiptu, so piramidni intervali čisto logična izbira. Priznam pa, da sem vmes pomislil na to, da bi se lahko med dolgim tekom vsej tej čudovitosti čudil precej dlje. Sumim, da je do tega prišlo samo zaradi tega, ker je slabič v meni jokcal po udobnosti, katere med gnanjem kot je bilo današnje, ne doživi. Ja, ja. |
| 1.2. | Februar je, zato se spodobi narediti prerez januarja. In veste kaj? Sploh ni tako slabo, kot sem mislil. Zadnji teden je bil precej kilav, morda sem zato pričakoval manj. Nekaj številk: 38 treningov, 36ur, 315km. Zdaj pa končno februar, trening kampi! Hua! |
| 31.1. | Nisem vedel, da sem magnet za zlate prinašalke. Sredi Rožnika se mi je ena simpatična zalimala za rit, tu in tam prišla v štric z mano in mi pokazala jezik. Po dobrih 10minutah sem pogruntal, da tole najbrž ni divji pes in da ga nekdo pogreša, pa tudi na vprašanje kam jo ''spraviti'', če bi mi sledila vse do stanovanja, nisem imel odgovora. Zato sem obrnil (ona za mano, kakopak) in že po 5minutah slišal vpitje:"Ajka, Ajka!" (zanimiva igra črk. Naključje?). Ona pa nič, še z ušesi ni pristrigla, sem zato jaz toliko bolj, šel za glasom in naletel na obupano gospo srednjih let. Kar solza ji je stopila v oči, morda je bilo pa samo tako mrzlo. Kakor koli, vabilo na čaj sem zavoljo dobrega treninga odklonil. Drugič gospa. |
| 30.1. | Obožujem družabna slavnostna kosila. Že juha je zakon, predvsem zaradi tega, ker sta vedno vsaj dve. In kako fajn je, ko ''kelnerce'' pobirajo jušne krožnike, pa vsakega vprašajo, če smejo odtujiti tisto keramiko, no mene kar preskočijo, ker se pri juhah zadržim malček dlje (4 krožniki). Potem pa začnem zares. In ko na pladnju ostane zadnji zrezek, pa si ga vsi želijo, a ga iz vljudnosti, sam menim da je kriva plašnost, nihče ne vzame. Ampak zato sem tam jaz, da jih odrešim muk, in s kančkom nesramnosti vpadljivo zapičim vilico v meso, kljub temu da imam na krožniku še dva slastna kosa pečenke. Ah ja..zdaj pa čakam na torto... |
| 28.1. | Ste bili kdaj udeleženec gostilniške debate? Verjetno ne, ker le-te nekako ne grejo v korak z življenjem ter razmišljanjem nas, orientacistov. Ampak vseeno, nekaj se da naučiti iz z zobmi odprtih pirovskih flaš in politih špricerjev. Samozavest! S kakšno lahkoto ljudje zaupajo svoji, milo rečeno, omejenosti (morda pa ima okajenost kaj s tem) in se tudi pod kopico kontra argumentov ne zamajejo (no, vpliv politih špricerjev je seveda potrebno pri tem zanemariti). Saj ne vem, naj se zjočem, ali pa naj s kančkom posmeha gledam na to žalost, ki me obkroža. |
| 26.1. | Ampak ti zadnji Andraževi posti (hm..objave, je to lepše?) so pa res krasno čtivo. Pometejo z mehaniko tal, ma ne samo to, tudi Crichtonu dostojno parirajo. Mi ga je pa kar malo žal, če bi jaz imel v tem trenutku drugače postavljene prioritete, mu verjetno ne bi bilo potrebno toliko te/(u)htati. |
| 25.1. | Že zadnjič na Pagu sem ugotovil, da so noči noro svetle. Ljudje dragi, saj sploh ni teme. Morda je za to kriv ves tisti beli kamen. No, danes pa sem se ob 23.00 odpravil na krajši džir po Rožniku, pa spet ni bilo nič kaj adrenalinsko. Najbrž da zaradi vseh teh luči, ki (žal) svetijo nad mestom. Morda sem pa razvil nočni vid...bom živel v tem prepričanju. |
| 23.1. | Oh kako je to zanimivo, in oh kako je to čudno. Ravno včeraj sem sanjaril o tem, danes pa dobim sledeči sms:"Aha, a greš naslednji vikend na Pašman?". Moč misli, ni druge. Pa ne bo nič, z močjo misli vsrkati kup gradiva za faks pa žal nisem sposoben. Bo marca toliko slajše. |
| 21.1. | Prav zares Andraž piše bolj razumljivo. Če je za to kriv občni zbor, ko so nama dali vedeti, da smo že tako zelo razširjeni, da naše besede ne sežejo zgolj do posvečenih, temveč tudi do raje, za to pa je znano, da ji večstavčne povedi povzročajo preglavice, zato jih raje preskočijo, ne vem. Morda si pa samo zelo želi torto. Jaz pa v teh dneh razmišljam o slovenski orientaciji nasploh, če bo filing pravi, vam več povem v kratkem. |
| 15.1. | Tako se to počne. Če se človek pripravi, je že na pol poti do uspeha. Včeraj se nisem nabasal do roba in še čez, danes pa sem naredil enega boljših treningov. Zorim. Povem vam, disciplina in koncentracija sta ključni. Vedno in povsod. |
| 12.1. | Hua v petek se obeta! Sem stvar vzel precej resno in se že psihično pripravljam na potlačitev velike želje po nažiranju. Morda se celo odločim za sobotno tekmico, v tem primeru bi bilo celonočno prebavljanje skrajno nedobrodošlo. |
| 8.1. | Phuu (to ni kakšno tajsko ime, da ne bo pomote)...Zadnji trening me je butnil kot kak tsunami in razmetal vse moje predstave o tehničnem znanju. Pobič sem..No, pa pojdimo raje lepo po vrsti, kot se spodobi. Jutranji trening sem na Lipici 3 odlaufal pohvalno, koncentracija na mestu. Drugi (dopoldanski) trening oz. tekmica, pa skoraj da mojstrsko. In potem veliki finale...trening koridorjev in oken na Krajni vasi=dizaster! No, no, trening je bil vrhunsko zamišljen, samo kaj ko jaz nisem vrhunski. Discipline mi manjka. Namesto da bi gledal kompas in buljil v tisto malo karte, kar nam je je privoščil Dani, sem jaz razmišljal kako fajn življenje imam. In potem v trenutku ni bilo več tako fajn, ko nisem imel pojma kje sem. Ampak čisto zares, pojma nisem imel. Sem se moral reševat z azimutom do prve ceste. Sploh se ne motijo tisti, ki pravijo da sem obupen. Pa obupan sem bil tudi. Do jutri se moram spraviti k sebi, najprej večerja izpod rok selektorja. |
| 4.1. | Ok, na to da ljudje bulijo vame, ko se preko obljudenega Rožnika napol zamrznjen (kot kak Jeti) vračam iz dolgega teka, sem že navajen. Da pa me na edinem semaforiziranem križišču ki ga prečkam slikajo, in potem prosijo še za eno fotko iz profila..ee, to pa je novost. Novo leto pač. |
| 3.1. | Spet tekam sem in tja, na sobno kolo se spravim samo še v takšni izdaji. Aja, kako noro leti, ko se nič ne ugreza pod nogami. Sem spet moral delati dodatne kroge po Rožniku. |
| 27.12. | Provokacija. Si me tako zelo želijo tam gori, da me brcajo v rit, češ, ne jokaj, ampak pridi, pridi. Ker Bogovi ponujajo tako krasne dni, je žrtvovanje nujno potrebno. In kdo je primernejši kot jaz?! Držte me, da ne skočim! |
| 26.12. | Vesel Božič, pa ja. Ravno zaradi tega ''veselega božiča" (ne zasluži si velike začetnice), sem bil primoran odpovedati Pokljuko. Hribar je lepo napisal, akutni. Ampak se popravljam, hitro. Itak je pa vse v glavi, čisto vse. Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne kraja. |
| 23.12. | Pha, tole je pa že depremirajoče. Se mi sploh ne da ven, tako da vrtim pedala sobnega kolesa, gledam filme, po dobri uri pa riti sploh več ne čutim. Kar niti ni slabo, vsaj druga ura ni tako neudobna. Potem se pa kar prevržem iz bicikla, kot spodsekan macesen (Ma česen, mmm). |
| 20.12. | V svoj dan sem v slogu profesionalcev uvedel popoldanski počitek. Tak pol urni spanec. Se mi zdi, da so možgani po njem dovzetnejši za vsrkavanje novih informacij. Če me seveda razni mojstri, ki imajo v življenju preveč časa, ne zmotij |