BLOG - JAKA

SEZONA: 2006, 2007, 2008, 2009, 2010/11, 2013

2013

5. 9.; Jaka:

Andraž je včeraj dobil, to kar je iskal, meni pa je prinesel sladko pekoča meča, taka feferonasta.
Drugače pa je to moj zadnji dan v državi Krška vas, jutri se selim na Češko. Stanovanja še nimam, sem pa danes na podstrešju našel precej veliko kartonsko škatlo. Za prvo silo bo. Aha, in ker sem tak ekstrovertiran tič, sem se odločil svoj dnevnik treningov deliti z vami. Prav simpatičen je tale attackpoint.

6. 7.; Jaka:

Nekoč so bili člani mojega kluba najboljši v Sloveniji, danes pa je član mojega in Lolinega drugega kluba postal najboljši na svetu. Michal Hubáček je včerajšnjemu srebru, dodal še zlato! Uh, bo to en divji banket.

17. 6.; Jaka:

Je vroče kaj? Ampak rastejo jagode. In rastejo borovnice. Drugače pa so na moji strani čisto friške novice.

18. 5.; Jaka:

Ko sem bil nazadnje pri magu Domančiću, sem z navdušenjem (spet) odkrival lepote teka. Krog okoli jezera je bil poezija. Standardi so se od takrat nekoliko dvignili, tako da sem si tokrat privoščil orientacijo za uživače. Ko sem opravil z reprizo štafete iz leta 2003, takrat me je profesor Anderluh šolal, sem na lestvici najboljših Slo-O terenov na prvo mesto postavil legendarni Štonah, brez dvoma. Po popoldanskem treningu na Rovtarici pa sem v dilemi. Tako blaženo sem se v hosti nazadnje počutil marca, ko sem prvič po postu, laufal po Zgoniku in gledal gore ter morje hkrati. Ah ja, letošnji OOCup bo izjemen.

12. 5.; Jaka:

Verjamem, da ste imeli dovolj časa in ste predelali Andražev letališki spis, če vam branja še ni dovolj, vas na moji strani čaka moj zmazek.

7. 5.; Jaka:

Andraž, Gregor, Jure the Dreamer, Bob, Sandi, Klemen, Andrej, Rok in Iztok, hvala, da ste mi omogočili to fantastično izkušnjo. Klemnu gre še posebna čast, da nas je zbobnal skupaj in vodil zadevo od ideje do realizacije. Danes samo toliko, najprej predelajte Andraževo razmišljanje.

28. 4.; Jaka:

Komendčani so mi sicer dali veliko testa, ki bi ga lahko zamesil v prav lep hlebec, ampak sem te dni brez nekega posebnega navdiha, tako da iz te moke ne bo kruha. Tekma je bila na nivoju. Lep teren, čudovit ciljni prostor z dodatno ponudbo, ki pa sem jo zaradi poznega štarta zamudil ali pa sem morda bil predolgo v hosti? Zmrz-lee, že res, da me nahraniš skoraj vsak četrtek, ampak hudiča, na postu sem bil! Naslednjič želim startati prvi, da ne bom slučajno zamudil slastnih dobrot. No, naj ti bo, si me vsaj z odličnim trasiranjem nafutral. Malo me je zmotil tisk/premajhni simboli, ampak še nisem dovolj star, da bi se resno pritoževal glede tega.
Predvsem s taktično izvedbo (morda drugič več o tem) sem zadovoljen, sem pa še vedno nakepal za 4' napak (to je natančno 4' preveč). Največje zadovoljstvo pa mi je prinesel pogled na Lolo, ki je zaspala kar z medaljo okoli vratu. Ah, kje so ti časi, ko je mene tako razveselil ta kos pleha..

17. 4.; Jaka:

Ma, zaradi takšnih idej sem še bolj navdušen nad dejstvom, da bom čez pol leta tam.

8. 4.; Jaka:

Dp srednje je mimo, več lahko preberete na moji strani. Sonce sije, grem v vinograd kamenje premetavat.

30. 3.; Jaka:

Ivan mi je zadnjič lepo razložil, da sem v najboljših letih in da ni nič čudnega, če se mi vsi malo starejši ljudje zdijo upočasnjeni (jaz sem uporabil bolj grob izraz). Sem malo razmišljal o tem in ugotovil, da ima prav. Ampak poštna uslužbenka v državi Krška vas, si pa definitivno zasluži tisti drugi (moj) izraz. Aja, nekaj sem spet spisal...

18. 3.; Jaka:

Letošnji Pag je bil nekoliko drugačen. Navadno sem šel tja (tako kot večina tudi letos) trenirat. Pag je bil pobeg od dela in domačega okolja. Čas in kraj, ko se posvetiš treningu, trening kamp, seveda. Ker pa je "treniranje" (postavljanje/pobiranje kontrol) v zadnjem mesecu bolj kot ne moj delavnik, sem na Pagu v glavnem počival. V celih treh dneh sem sklepal samo to idejo - Pag je idealen kraj za Janšo, kamorkoli pogledaš, ovce.

15. 3.; Jaka:

Pa je res velika kriza v slovenskem gradbeništvu. Očitno so res bolj kot ne vse firme brez resnega dela. Poglejte koliko je Andraževih objav v zadnjem času. In kako obsežne so. Lepo. Sem pa tudi sam nekaj spisal, tako da hitro na mojo stran.

26. 2.; Jaka:

Upam da Lola in tisti štirje, ki vas zanimajo moja razmišljanja in pisarije, redno spremljate moj blog. Objave namreč padajo skoraj tako pogosto, kot bonitetne ocene državam v EU.

16. 2.; Jaka:

Post me je navdahnil za pisanje. Po trenutnem počutju sodeč, si bodo spisi sledili dokaj pogosto in ker bodo tu in tam obsežnejši, jih bom objavljal na svojem blogu. Če vas zanima, vrzite oko kdaj pa kdaj tudi na mojo stran.

12. 2.; Jaka:

Če še ne veste, moj blog spet funkcionira in danes je tam nov zapis. Drugače pa ugotavljam, da je post v meni spet prebudil tisto neizprosno odkitost in iskrenost, ki me je po mojem mnenju krasila (nekateri se morda ne bodo strinjali s tem) v najstniških letih. Kar vprašajte sestro mojega čudovitega dekleta ali pa kar njo, kako neizprosen znam biti. Saj vem, da s tem lahko človeka prizadanem, ampak prosim skušajte razumeti, da to nikakor ni moj cilj. No, torej. Večkrat kot sem se udeležil seminarja za trenerja orientacijskega teka, bolj mi je bilo jasno, zakaj je tehnično stanje slovenskih orientacistov takšno kot je. Ob pregledovanju (ja, malo sem pošpejal dela udeležencev seminarja) trasiranja pa so se mi puzzle dokončno sestavile. Ni čudno, da z Andražem (delno Zmrzleem) tako suvereno obvladujemo sceno, ko pa ljudje resnično nimajo pojma o osnovah trasiranja. Morda še vedo, zakaj je potrebna neka vaja, ampak kako jo kvalitetno pripraviti, ee to je pa druga zgodba. No ja, zdaj vsaj vem, da se na razne pripombe dotičnih pri trasiranju tekem in trening kampov res nima smisla ozirati.

2.1.; Jaka:

No, pa boste spet lahko uživali v mojem razodetju. Tista druga operacija je pokazala samo to, da je kirurg, milo rečeno...papak. Ker ne želim več mesarjem dopustiti rovarjenja po mojem telesu, sem se odločil, da bom ostanke tumorja požrl. To pomeni, da 42 dni ne bom nič jedel. Temu 42 dnevnemu potovanju lahko sledite na moji strani (http://www.okb.si/okb/clani_datoteke/Jaka.htm).