ODPRAVE 2011


Svetovno prvenstvo 2011, Francija (Andraž Hribar)

22. 8.

Pozdravček iz Slovenije. V soboto v Franciji sem se počutil prav hecno, češ: jutri pa domov? V ponedeljek v službo? Čuden občutek. Ob prihodu v domače kraje pa me je obšel občutek, kot da bi obul dobro unošene (in izredno udobne) čevlje. Nikoli se še nisem tako počutil.
Za konec še karta zadnjega treninga, filmček, slike. Če najdem fotoaparat, bom objavil še fotke iz štafet, kjer sem znova ugotovil, da so štafete moja najljubša disciplina.
Še en filmič. To bi bilo pa to.


19. 8.

Danes me je Dani peljal na en utrgan teren. Sem poskušal zajeti občutke v filmčku: tule je navadna verzija, tule pa obdelana (kamera manj trese, je pa velikost in ločljivost slabša na ta račun). Tule je pa odsek, ki sem ga opravil v tem času (250m, 6'). (celotno progo najdete v mojem arhivu kart, če koga zanima, kako sem blodil)
Pa album  sem dopolnil.
Tudi finale srednjih je mimo; kar dosti se šlepajo na teh tekmah. Izredno legendarna je pa predstava Minne na 1. kt. predvčerajšnjim. Bomba. Sem vesel za Pasija.


18. 8.

Dan počitka so tekmovalci preživeli sila različno. Če se omejim na tiste, ki so jutri v finalu, so nekateri šli na tekmo za gledalce (by the way, kot reprezentant se lahko z akreditacijo brezplačno prijavim na tekmo samo tiste dneve, ko je katero od final. Naj mi kdo pojasni logiko, prosim), nekateri na kopanje, čehi so pa priredili njihov tradicionalen dan odprtih vrat. Tokrat sem pokukal: pomarančen sok je bil krasno hladen, iz balkona narisana šprint karta sila dobra, tekmica zelo zabavna (še posebej tiste etape, ki smo jih opravljali s kajaki - bil sem eden redkih, ki jim ga ni uspelo prekucnit), švedski maser mi je pa zvabil še solzico v oko. Res, ganjen sem bil.

Organizator mi je poslal pojasnilo glede rezultatov šprinta. Pojasnilo je vsebovalo datoteko "uradni rezultati", v datoteki je pisalo "neuradni rezultati", pod naslovom so bili pa pač rezultati. Toliko o pojasnilu.

Drugače sem pa danes peljal Štamfija na svoj trening. Fant je delal kroge okoli mene, tudi ko se je načrtovan čas treninga iz dveh ur in pol spremenil v 4 ure. Toliko o mojem treningu.


17. 8.

Vid in Sara torej pokata kufre a? Evo vama eno nostalgično za pot (vem da zdaj ne kapirata poante, v tretjem letniku jo pa bosta).
Zdaj pa k stvari; dolžan sem vam en šprint (Kjer sem pri risanju trase s črto naredil krogce sem stal ker mi ni bilo nič jasno). Rekel bom pa takole: prvo dobro trasiranje v toti Franciji. Ne bom rekel da so traserji tukaj zanič, ker hudiča da ne moreš zajebati proge na takem terenu. Ne, so morali kar namensko tako "čudne" proge narediti na dolgih in srednjih progah. Kar pomeni da so imeli čudne ideje kako mora izgledati svetovno. Popravek - kako morajo izgledati  kvalifikacije; so me danes s temle finalom dolgih hudičevo oraspoložili.

Ampak da se vrnem k temi: na šprintu sem pa užival. Sicer morda ni bilo toliko izbir variant kot bi pričakoval, je bilo pa en kup trikov, ki si jih moral opaziti. Jaz sem parkrat nasedel. Gnal sem se, hitreje kot bi bilo varno, to sem vedel, a kaj ko sem čutil kako počasen sem in preprosto nisem imel srca še dodatno upočasniti. In tako sem parkrat priletel ko hurja, z iztegnjenim jezikom in izbuljenimi očmi, nekam v bližino kontrole in sem potem brez sape mozgal kje sem.

Zdaj pa k poanti dneva: Če pogledate park okoli zadnje kt. in cilja boste videli, da je vse razen poti olivno zeleno. Ta zelena je v naravi čudovita travica. Tekmovalce so omejili na poti, na travico pa so spravili gledalce. Lepa ideja. V realnosti je bilo pa folka povsod dosti in je bila na potkah totalna gneča, marsikateri tekmovalec (ne bom o imenih) je pa tudi zanalašč šel kar poprek po travi. Zraven tega trika z olivno zeleno je nekje na karti nek zid, ki je na eni strani narisan kot prehoden (siv), na drugi pa kot neprehoden (debela črna črta) in menda ga je preskočilo en kup folka. Ne vem kje je ta zid, javite mi, če ga najdete. Kakorkoli že, vsega skupaj so zaradi obeh razlogov menda diskvalificirali kar 90 tekmovalcev. Vsakdo ki je samo z eno nogo stopil na tisto travo je bil priporočeno diskvalificiran. A moram poudarjati da je bila na cilju cela štala? In zdaj scena:
a) če bi se držali pravil, bi v finalu imeli 15 tekmovalcev (karikiram); tega pa ne organizator ne IOF seveda nočeta a ne. Tako da so potem en kup ljudi oddiskvalificirali (nisem čisto prepričan po kakšnih kriterijih so odločali kdo je zunaj in kdo ne ... sicer pa, a je važno?). Toliko o principih v glavnem.
b) Nekatere ekipe so se pritožile. Ne vem če se vsem priznali napako, a vsaj trem so in so jih naknadno uvrstili v finale. Fajn, a ne. Zdaj pa vzemimo Štamfija: diskali so ga, ker je stopil na travo. Itak je bil dobrihi 20'' za finalom in ni važno boste rekli. Hja, ampak po naknadnem klestenju tekmovalcev se je zadnji tekmovalec uvrstil v finale z enakim časom kot Matjaž. Problem je bil le v tem, da se Matjaž ni pritožil. Ker pač ni vedel, kako to gre. Ker ni tako izkušen. Vsi pač nimajo s sabo team leaderjev. Tudi če bi ga Matjaž imel, dvomim, da bi se na Balkanu (z veliko) našel vodja takšnega kalibra kot jih imajo druge reprezentance, ki fuknejo glasilke na pult že ob slutnji, da so njihovi varovanci čustveno prizadeti zaradi premalo kislih kumaric za zajtrk. Ja, tudi to je orientacija. Da sploh ne omenjam tega, da uradni rezultati še zdaj niso objavljeni - naj mi potem nekdo razloži kako za vraga so naredili štartno listo za finale???

Rečem lahko še to, da sem tudi jaz stopil na travo. En tip me je slišal sopihati za sabo in mu je očitno v glavo šinila genialna ideja, da se mi bo umaknil. Seveda se mi je direktno nastavil. On je odletel na levo, jaz pa na desno, pri čemer sem stopil na travo. Eden izmed kontrolorjev je bil blizu in slišal sem ga reči "uuuuuuu". Diskal me pa ni. Lepo od njega. Sicer bi me pa morali diskati zaradi drugega razloga - kar poglejte na karto zakaj. A na tistem delu proge očitno niso kontrolirali.

Še beseda o mojih prostočasnih aktivnostih: sl i ka.


16.8.

Kod da bi vedel da se moram paziti; po kvalifikacijah šprinta sem eno uro veslal po jezeru, zvečer pa sem udaril še džir na bližnji dva tisočak. Zdaj sem koma in ne bom teoretiziral o šprintu. Morda jutri.
Lahko noč.


15. 8.

Trening za šprint. Napovedanega je kar dosti vzpona in pa hosto so dali na trening... kar me čudi ker so menda po madžarski sprejeli kao nek sklep, da naj bi šprinti bili le v mestu in parku. No, morda pa to za njih ni hosta, meni je vsekakor prav.
Sicer je pa napovedan zmagovalni čas tak ubitačen da pač ne bo moglo biti nič groznega.


15. 8.

Tudi včeraj sem bil nervozen. vendar sem to dojel šele ko sem se prvič izgubil. Ne bom pozabil tistega občutka, ko te prevzame spoznanje o izgubi kontrole. Tokrat sem se prvič tako dobro zavedal, kaj se dogaja v meni in verjetno mi je zaradi tega uspelo zadevo še kar ok izpeljati in sem izgubil le 1,5' (4.kt). A že na naslednjo sem bil prehiter in sem se vzpel po napačnem grebenčku ter iskal pot na napačni strani. Ker pa sem se ves čas gibal, sem dejansko izbral le slabšo varianto in sem spet izubil le 1,5'. Nadaljeval sem dobro, še posebej sem ponosen na 10.kt, na 11. sem pa spet naredil ovinek in je šla še minuta. Seveda je pa 1' ogromno, sploh če jo izgubiš trikrat. Ampak da bo jasno: v finale ne bi prišel, pa če bi se na glavo prekucnil. Sploh ne na takšni progi. Zgodilo se je to, kar smo sumili da se bo: krasen teren so v precejšnji meri omehčali s trasiranjem. Zamerim jim pa to, da niso dali niti nobenih variant na izbiro, če smo že tekli po poteh.
Karta od dolgih. Iz vmesni časov je videti, kot da sem naredil le eno napako. V resnici sem 3, a se drugi dve ne vidita, oni ki pa se, pa sam tudi ne pripisujem velikega pomena.
Danes imamo šprint trening. Šel bom le, če bo nehalo scati.


13. 8.

Misel za lahko noč: Hribar je najboljši na balkanu! :) Ja ja, Kiril dela konflikt, ampak on ne velja. Pa priznam da nisem preveril kako so grki lavfali; morda malo naduto od mene.


13. 8.

Sicer moram pogledati karto ampak zaenkrat se mi zdi, da sem naredil res malo napak. Bil sem izredno počasen, tudi na poti sem se moral ustaviti da sem bral karto in ustavljal sem se veliko, ker je ta hosta res zajebana. Dal sem vse od sebe in z rezultatom sem zadovoljen; sicer me mika da bi rekel, da če bi le malo konsistentno potreniral v zadnjih mesecih, bi finale padlo z lahkoto... ampak če bi malo več treniral, bi bil še malo bolj živčen in bi naredil več napak.


13. 8.

Še dobrih 6 ur do štarta. Precej sem živčen. Kar me preseneča. ...po drugi strani je pa logično, da je tako.


12. 8.

Dosti se dogaja, evo me spet;
Najprej poglejte tale filmič. Oujeah.
Potem poglejte karto današnjega treninga. Kar kul. Potreboval sem 40'. Dolga je pa... 2,5km?
Tule so pa fotke. Verjeto se bo album nadgrajeval.
Vsak čas bo uletel Dani in nas bo zbobnal na prvi tim-miting; do nadaljnega, ostanite lepi.


12. 8.

Pozdrav iz Francije. Najprej naj omenim, da je zadnji tehnični trening na Martinj Hribu zahteval vso silo moje volje, da sem ga sploh končal. Katastrofa. Ali pa genialno Danijevo trasiranje, kakor se vzame. Nadalje, pot je minila blazno hitro, dogodek dneva se je pa zgodil med večernim tekom: Bubi, ki se je sicer malo uštel, saj je razumel, da grem na IZtek in je namesto ob-jezerske promenade dobil gorski džir, se je v nekem trenutku spotaknil. Niti ni važno to, da je v času leta z glavo naprej (kar je bil dejansko trenutek, saj na takšno maso gravitacija deluje močneje) razmišljal kaj naj stori z mojo svetilko, ki jo je nosil v roki. Fante se je ulovil v skleci, z ravnino telesa, ki bi mu jo zavidal vsak gimnastik. S pokrčenimi rokami, ki bi mu jih zavidal vsak komandos in z napetimi mišicami, o katerih bi sanjala vsaka najstnica. Profesionalni salsa-č, kaj naj rečem.


 

< NAZAJ NA VRH ^